Porečanka/Parenzana, zgodovina
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Porečanka/Parenzana, zgodovina
O:1000
Pozdravljeni,
poglejmo si še drugi del razpisa del za traso od Buj do Poreča, ki je bil objavlen v časopisu "Osservatore triestino" januarja 1901.
Razpis je bil sestavljen na Dunaju 28.12.1900.
Trasa Buje-Poreč je bila razdeljena na 7 pododsekov.
Dokončanje gradbenih del je bilo predvideno do 15.5.1902, sledila naj bi montaža železnih mostov in drugih naprav. Zgradbe morajo biti dokončane do 1.9.1902, tako da se bo lahko 15.10.1902 pričel promet po celotni Porečanki.
povečava...
Zopet se je vse dogajalo izredno hitro...
Ponudbe je bilo potrebno oddati do 31.1.1901 do 12. ure v zapečatenih kuvertah.
Odpiranje ponudb je bilo še isti dan ob 14. uri.
Marca 1901 je bila izbrana za odsek Buje-Vižinada podjetje Brunetti, List & Radl.
Aprila 1901pa je bila izbrano za odsek od Vižinade do Poreča podjetje Antonio Pellegrini & Giorgio Strohmaier iz Dunaja.
Dela se morajo končati do 1.9.1902, tako da se lahko prične s prometom na celotni Porečanki s 15.10.1902.
Z deli se je začelo takoj. Že v aprilu 1901 se je začelo z gradnjo Motovunskega predora, z gradnjo tamkajšne postaje in dovozne ceste do postaje.
pozdravljeni
Darko
Pozdravljeni,
poglejmo si še drugi del razpisa del za traso od Buj do Poreča, ki je bil objavlen v časopisu "Osservatore triestino" januarja 1901.
Razpis je bil sestavljen na Dunaju 28.12.1900.
Trasa Buje-Poreč je bila razdeljena na 7 pododsekov.
Dokončanje gradbenih del je bilo predvideno do 15.5.1902, sledila naj bi montaža železnih mostov in drugih naprav. Zgradbe morajo biti dokončane do 1.9.1902, tako da se bo lahko 15.10.1902 pričel promet po celotni Porečanki.
povečava...
Zopet se je vse dogajalo izredno hitro...
Ponudbe je bilo potrebno oddati do 31.1.1901 do 12. ure v zapečatenih kuvertah.
Odpiranje ponudb je bilo še isti dan ob 14. uri.
Marca 1901 je bila izbrana za odsek Buje-Vižinada podjetje Brunetti, List & Radl.
Aprila 1901pa je bila izbrano za odsek od Vižinade do Poreča podjetje Antonio Pellegrini & Giorgio Strohmaier iz Dunaja.
Dela se morajo končati do 1.9.1902, tako da se lahko prične s prometom na celotni Porečanki s 15.10.1902.
Z deli se je začelo takoj. Že v aprilu 1901 se je začelo z gradnjo Motovunskega predora, z gradnjo tamkajšne postaje in dovozne ceste do postaje.
pozdravljeni
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Porečanka/Parenzana, zgodovina
O:1050
Pozdravljeni, prav je, da razčistimo zmedo v zvezi s kilometražo na "Porečanki".
Razlikovati je potrebno gradbeno dolžino trase in obratovalno dolžino trase.
Najprej si poglejmo del proge od Trsta do Buj:
Gradbena dolžina: 58,986 km
Obratovalna dolžina: 58,651 km
Še odsek Buje - Poreč:
Gradbena dolžina proge: 63,477 km
Obratovalna dolžina: 63,548 km
Celotno obratovalno dolžino proge (Trst-Poreč) dobimo: 58,651 km + 63,548 km = 122,199 km
Tukaj se šteje kilometrina med sredinama sprejemnih postaj Trst-Sv.Andrej in Poreč !
To je za nas pomemben podatek in se ga bomo držali.
Preverimo podatke za kilometražo iz prvega razpisa za traso Trst-Buj: od km: 0,862 do km: 62,300 = 59,686 km
... iz drugega razpisa od Buj do Poreča: od km: 62,300 do km: 126,130 = 63,683 km
Vidimo, da so to drugi kilometri, ki jih ne moremo upoštevati, ker so neprimerljivi, saj na postaji Trst-Sv. Andrej od sredine sprejemnega postajnega poslopja ni bilo vključeno v razpis 0,862 kilometra. Če bi to upoštevali, bi se približali celotni gradbeni dolžini proge Trst-Sv. Andrej-Poreč, ki znaša: 58,986 km + 63,548 km = 122,463 km.
Obstaja pa še tretja kilometraža, ki nas ne sme zmotiti: to je tarifna kilometraža in jo najdemo v voznem redu.
Poglejmo si vozni red iz decembra leta 1902:
Vidimo, da znašajo tarifni kilometri od Trsta do Poreča: 153 km.
Te kilometre bomo zaenkrat pozabili, da nas ne motijo.
Povedati pa je potrebno že sedaj, da se je kasneje (leta 1906) zgradila nova postaja Sv. Andrej za Bohinjsko železnico (Transalpina), ki je bila oddaljena od prejšnje za 792,7 metrov.
Vendar se kilometraža "Porečanke" ni spreminjala, samo začetek proge so označili s km: -0,927 .
Na voljo imamo seznam postaj in postajališč, ki potrdi naše izračune. V bistvu so tukaj z zaokroževanjem "izgubili" 1 (z besedo: en ) meter
pozdrav
Darko
Pozdravljeni, prav je, da razčistimo zmedo v zvezi s kilometražo na "Porečanki".
Razlikovati je potrebno gradbeno dolžino trase in obratovalno dolžino trase.
Najprej si poglejmo del proge od Trsta do Buj:
Gradbena dolžina: 58,986 km
Obratovalna dolžina: 58,651 km
Še odsek Buje - Poreč:
Gradbena dolžina proge: 63,477 km
Obratovalna dolžina: 63,548 km
Celotno obratovalno dolžino proge (Trst-Poreč) dobimo: 58,651 km + 63,548 km = 122,199 km
Tukaj se šteje kilometrina med sredinama sprejemnih postaj Trst-Sv.Andrej in Poreč !
To je za nas pomemben podatek in se ga bomo držali.
Preverimo podatke za kilometražo iz prvega razpisa za traso Trst-Buj: od km: 0,862 do km: 62,300 = 59,686 km
... iz drugega razpisa od Buj do Poreča: od km: 62,300 do km: 126,130 = 63,683 km
Vidimo, da so to drugi kilometri, ki jih ne moremo upoštevati, ker so neprimerljivi, saj na postaji Trst-Sv. Andrej od sredine sprejemnega postajnega poslopja ni bilo vključeno v razpis 0,862 kilometra. Če bi to upoštevali, bi se približali celotni gradbeni dolžini proge Trst-Sv. Andrej-Poreč, ki znaša: 58,986 km + 63,548 km = 122,463 km.
Obstaja pa še tretja kilometraža, ki nas ne sme zmotiti: to je tarifna kilometraža in jo najdemo v voznem redu.
Poglejmo si vozni red iz decembra leta 1902:
Vidimo, da znašajo tarifni kilometri od Trsta do Poreča: 153 km.
Te kilometre bomo zaenkrat pozabili, da nas ne motijo.
Povedati pa je potrebno že sedaj, da se je kasneje (leta 1906) zgradila nova postaja Sv. Andrej za Bohinjsko železnico (Transalpina), ki je bila oddaljena od prejšnje za 792,7 metrov.
Vendar se kilometraža "Porečanke" ni spreminjala, samo začetek proge so označili s km: -0,927 .
Na voljo imamo seznam postaj in postajališč, ki potrdi naše izračune. V bistvu so tukaj z zaokroževanjem "izgubili" 1 (z besedo: en ) meter
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Porečanka/Parenzana, zgodovina
Ker zaenkrat nimamo načrta vzdolžnega profila "Porečanke" si moramo pomagati z načrtom, ki ga je objavil Giulio Roselli v knjigi: Cara Parenzana!
Sloveska imena bomo pripisovali pri vsaki obravnavi dela proge posebej.
pozdrav
Darko
Sloveska imena bomo pripisovali pri vsaki obravnavi dela proge posebej.
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Porečanka/Parenzana, zgodovina
O:1250
Pozdravljeni,
prebili smo se do ustanovitve delniške družbe za zgraditev in upravljanje z ozkotirno železnico Trst-Poreč, ki je bila protokolirana z dvema imenoma:
"Localbahn Triest-Parenzo" in italijanskim imenom: "Ferovia locale Trieste-Parenzo"
Videli smo tudi oba razpisa za graditev odsekov Trst-Buje in Buje-Poreč.
V bistvu nas je zanimalo vse, kar je bilo v zvezi s približevanjem Porečanke Piranu.
Vsega še nismo izvedeli, nam je pa sedaj "padel jermen z jermenice" in je zadeva zaspala.
V tem času se je zgodilo nekaj novega, izšla je knjiga avtorja Karla Rustje: Primorske železnice, Koper 2017, ki obravnava ozkotirno progo Trst-Koper_Poreč na straneh od 73 do 102. To je kar velik obseg, novi podatki iz arhivov, tako da ne moremo delati tako podrobnih povzetkov.
V knjigi avtorja Egberta Peinhopfa: Eisenbahnen in Istrien; einst und heute, 2017 je "Parenzana" obdelana na straneh 285 do 334. Tudi zajetna študija na podlagi dokumentov iz drugih arhivov kot pri Rustji.
Tisti, ki si boste hoteli dobiti resno sliko o tej železnici, boste morali pregledati to novejšo literaturo in jo primerjati s starejšo, ki smo jo tudi že omenili tukaj: Torej Giulio Rosseli in Tadej Brate.
Nam preostane krajši pregled "Porečanke".
Ajznponar nam je že v začetku posta "ponudil" v pregled stran Marjana Kralja o "Parenzani":
"Ob 100 letnici proge je Marjan Kralj pripravil še vedno živo stran o njej. Najde se cel kup fotk, zemljevidov ipd. Tam na strani o (Sv.) Luciji se najde tudi nekaj fotk piranskega tramvaja. Je pa spletišče malo čudno organizirano. Treba je klikati po vseh možnih opisih in se vračati, da se ti kaj ne izmuzne. Malo me moti tudi to, da za materiale niso navedeni fotografi oz. viri."
Jaz sem se zahvalil Ajznponarju za to, da nas je spomnil na Kraljevo stran:
"...hvala za to, da si se spomnil na Marjana Kralja. Vsekakor bomo njegove fotografije uporabili pri raziskavi, preverili pa bomo, ali vse navedbe v tekstu držijo."
Obljuba dela dolg. (star slovenski pregovor; še velja)
Za tiste, ki nas hočejo prehiteti, navajamo link do strani Marjana kralja o "Parenzani" : http://www.rex-mk.si/parencana/druga/start.html
Seveda moramo Marjanu Kralju čestitati, da že toliko časa vzdržuje to stran.
Mi ne bomo šli po vrsti, zaenkrat nas zanima trasa proge in povezane fotografije.
Poskušali bomo primerjati načrte, ki so na voljo z načrti na strani Marjana Kralja in tudi ugotavljati izvor fotografij in datiranje fotografij. Morda nam bo kaj uspelo in bo Marjan Kralj lahko izboljšal kakšen podatek.
Je pa problem, ker nismo domačini, tako da ima Marjan Kralj pred nami veliko prednost...
Se pravi, najprej pregledujemo progo. Pri Marjanu Kralju se prikaz progeprične na tej strani (Trst): http://razor.arnes.si/~esleko/parencana/index.html
Začetni kilometer: 0
Trst
Mimogrede omenimo, da so načrti proge pri Marjanu Kralju povzeti iz knjige Giulio Roselli: Cara Parenzana!, s tem, da so izbrisana italijanska imena krajev in vpisana slovenska.
Lepo je vidno, kje se železnice za Poreč, Herpelje in Bohinjska železnica/"Transalpina" ločijo.
Fotografije, ki "pašejo k temu odseku od = do 5 km so:
1:postaja Trst
2:postaja Trst-peron
3:postaja Trst-izhod
Nas nobena od teh točk (1-3) trenutno ne zanima in se bomo k tej postaji vrnili kasneje, na koncu prikaza, saj je bila ta postaja zgrajena kasneje, leta 1906, ko so zgradili progo Jesenice-Gorica-Trst (Sv. Andrej).
Nas zanima sedaj prva postaja v Trstu, ki je bila km: 0,00 na progi Trst-Poreč.
Na načrtu zgoraj je bila locirana tam, kjer je na trasi "Porečanke" označena kilometraža "0". Ta postaja Sv. Andrej je bila zgrajena že leta 1887 za končno postajo proge Hrpelje-Kozina-Trst (Sv. Andrej).
Leta 1902 so ji dogradili tire in je postala tudi začetna postaja "Porečanke".
Poglejmo si, kako je izgledala ob otvoritvi leta 1887:
Po tej razglednici in verjetno še s pomočjo katere je narisal risbo postaje Trst-Sv. Andrej Giulio Ruzzier:
kamra.si
Še ena ob otvoritvi...
Malo širši pogled na postajo leta 1887; fotograf Giuseppe Wulz
Tirna shema postaje Trst-Sv.Andrej tudi že s tiri za Poreč je izgledala po Giuliu Roselliju takole:
Vidimo, da je kilometraža sredine sprejemne postaje Trs-Sv- Andrej km: 0.0
Tudi kasneje, ko so zgradili novo postajo Trst-Sv. Andrej leta 1906, niso spremijali kilometraže "Porečanke" in je ostala km: "0" pač nič in so del proge do nove postaje bliže centru mesta označili z minusom (- 793 metrov).
Od postaje Južne železnice do postaj Sv. Andrej je vozil najprej omnibus, potem tramvaj od okoli leta 1900 dalje.
Roselli je zapisal pri tej fotografiji, da je od leta 1900 dalje vozil električni tramvaj.
pozdrav
Darko
Pozdravljeni,
prebili smo se do ustanovitve delniške družbe za zgraditev in upravljanje z ozkotirno železnico Trst-Poreč, ki je bila protokolirana z dvema imenoma:
"Localbahn Triest-Parenzo" in italijanskim imenom: "Ferovia locale Trieste-Parenzo"
Videli smo tudi oba razpisa za graditev odsekov Trst-Buje in Buje-Poreč.
V bistvu nas je zanimalo vse, kar je bilo v zvezi s približevanjem Porečanke Piranu.
Vsega še nismo izvedeli, nam je pa sedaj "padel jermen z jermenice" in je zadeva zaspala.
V tem času se je zgodilo nekaj novega, izšla je knjiga avtorja Karla Rustje: Primorske železnice, Koper 2017, ki obravnava ozkotirno progo Trst-Koper_Poreč na straneh od 73 do 102. To je kar velik obseg, novi podatki iz arhivov, tako da ne moremo delati tako podrobnih povzetkov.
V knjigi avtorja Egberta Peinhopfa: Eisenbahnen in Istrien; einst und heute, 2017 je "Parenzana" obdelana na straneh 285 do 334. Tudi zajetna študija na podlagi dokumentov iz drugih arhivov kot pri Rustji.
Tisti, ki si boste hoteli dobiti resno sliko o tej železnici, boste morali pregledati to novejšo literaturo in jo primerjati s starejšo, ki smo jo tudi že omenili tukaj: Torej Giulio Rosseli in Tadej Brate.
Nam preostane krajši pregled "Porečanke".
Ajznponar nam je že v začetku posta "ponudil" v pregled stran Marjana Kralja o "Parenzani":
"Ob 100 letnici proge je Marjan Kralj pripravil še vedno živo stran o njej. Najde se cel kup fotk, zemljevidov ipd. Tam na strani o (Sv.) Luciji se najde tudi nekaj fotk piranskega tramvaja. Je pa spletišče malo čudno organizirano. Treba je klikati po vseh možnih opisih in se vračati, da se ti kaj ne izmuzne. Malo me moti tudi to, da za materiale niso navedeni fotografi oz. viri."
Jaz sem se zahvalil Ajznponarju za to, da nas je spomnil na Kraljevo stran:
"...hvala za to, da si se spomnil na Marjana Kralja. Vsekakor bomo njegove fotografije uporabili pri raziskavi, preverili pa bomo, ali vse navedbe v tekstu držijo."
Obljuba dela dolg. (star slovenski pregovor; še velja)
Za tiste, ki nas hočejo prehiteti, navajamo link do strani Marjana kralja o "Parenzani" : http://www.rex-mk.si/parencana/druga/start.html
Seveda moramo Marjanu Kralju čestitati, da že toliko časa vzdržuje to stran.
Mi ne bomo šli po vrsti, zaenkrat nas zanima trasa proge in povezane fotografije.
Poskušali bomo primerjati načrte, ki so na voljo z načrti na strani Marjana Kralja in tudi ugotavljati izvor fotografij in datiranje fotografij. Morda nam bo kaj uspelo in bo Marjan Kralj lahko izboljšal kakšen podatek.
Je pa problem, ker nismo domačini, tako da ima Marjan Kralj pred nami veliko prednost...
Se pravi, najprej pregledujemo progo. Pri Marjanu Kralju se prikaz progeprične na tej strani (Trst): http://razor.arnes.si/~esleko/parencana/index.html
Začetni kilometer: 0
Trst
Mimogrede omenimo, da so načrti proge pri Marjanu Kralju povzeti iz knjige Giulio Roselli: Cara Parenzana!, s tem, da so izbrisana italijanska imena krajev in vpisana slovenska.
Lepo je vidno, kje se železnice za Poreč, Herpelje in Bohinjska železnica/"Transalpina" ločijo.
Fotografije, ki "pašejo k temu odseku od = do 5 km so:
1:postaja Trst
2:postaja Trst-peron
3:postaja Trst-izhod
Nas nobena od teh točk (1-3) trenutno ne zanima in se bomo k tej postaji vrnili kasneje, na koncu prikaza, saj je bila ta postaja zgrajena kasneje, leta 1906, ko so zgradili progo Jesenice-Gorica-Trst (Sv. Andrej).
Nas zanima sedaj prva postaja v Trstu, ki je bila km: 0,00 na progi Trst-Poreč.
Na načrtu zgoraj je bila locirana tam, kjer je na trasi "Porečanke" označena kilometraža "0". Ta postaja Sv. Andrej je bila zgrajena že leta 1887 za končno postajo proge Hrpelje-Kozina-Trst (Sv. Andrej).
Leta 1902 so ji dogradili tire in je postala tudi začetna postaja "Porečanke".
Poglejmo si, kako je izgledala ob otvoritvi leta 1887:
Po tej razglednici in verjetno še s pomočjo katere je narisal risbo postaje Trst-Sv. Andrej Giulio Ruzzier:
kamra.si
Še ena ob otvoritvi...
Malo širši pogled na postajo leta 1887; fotograf Giuseppe Wulz
Tirna shema postaje Trst-Sv.Andrej tudi že s tiri za Poreč je izgledala po Giuliu Roselliju takole:
Vidimo, da je kilometraža sredine sprejemne postaje Trs-Sv- Andrej km: 0.0
Tudi kasneje, ko so zgradili novo postajo Trst-Sv. Andrej leta 1906, niso spremijali kilometraže "Porečanke" in je ostala km: "0" pač nič in so del proge do nove postaje bliže centru mesta označili z minusom (- 793 metrov).
Od postaje Južne železnice do postaj Sv. Andrej je vozil najprej omnibus, potem tramvaj od okoli leta 1900 dalje.
Roselli je zapisal pri tej fotografiji, da je od leta 1900 dalje vozil električni tramvaj.
pozdrav
Darko
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 03.04.2018, 21:26, skupaj popravljeno 6 krat.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Porečanka/Parenzana, zgodovina
Bo potrebno popraviti, nova postaja Triest Staatsbahnhof na progi Jesenice-Trst (Transalpina) je bila današnji Trieste Campo Marsio, https://it.wikipedia.org/wiki/Stazione_ ... mpo_Marzio. Bo pa potrebno doma pogledat novo knjigo o istrskih železnicah.Tudi kasneje, ko so zgradili novo postajo Trst-Sv. Andrej leta 1906, niso spremijali kilometraže "Porečanke" in je ostala km: "0" pač nič in so del proge do nove postaje bliže centru mesta označili z minusom (- 793 metrov).
LPL
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Porečanka/Parenzana, zgodovina
Ljubitelj, pozdravljen,
ja, res je, nova Trst-Sveti Andrej je res tam, kot si zapisal.
Stare postaje ni bilo več. Z nove postaje so odhajali vlaki na Jesenice, Hrpelje in Poreč.
Nisem pa še pogledal, kako se je imenovala v začetku.
Tudi jaz moram pogledativ novo knjigo o Primorskih železnicah. Sigurno so v njej slovenska imena, glede na to, da jo je pisal Primorec.
To ime, ki ga navajaš ti (Campo Marzio), je fašistično preimenovanje postaje leta 1923 (Marsovo polje).
Potrebno je pogledati načrte, vozne rede. Kar dosti dela, zato sem to pustil za nazadnje (reševanje problemov s časovnim odmikom)
pozdrav
Darko
ja, res je, nova Trst-Sveti Andrej je res tam, kot si zapisal.
Stare postaje ni bilo več. Z nove postaje so odhajali vlaki na Jesenice, Hrpelje in Poreč.
Nisem pa še pogledal, kako se je imenovala v začetku.
Tudi jaz moram pogledativ novo knjigo o Primorskih železnicah. Sigurno so v njej slovenska imena, glede na to, da jo je pisal Primorec.
To ime, ki ga navajaš ti (Campo Marzio), je fašistično preimenovanje postaje leta 1923 (Marsovo polje).
Potrebno je pogledati načrte, vozne rede. Kar dosti dela, zato sem to pustil za nazadnje (reševanje problemov s časovnim odmikom)
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Porečanka/Parenzana, zgodovina
O:1420
Pozdravljeni,
na strani Marjana Kralja je naslednja postaja na "Porečanki" Škedenj: http://razor.arnes.si/~esleko/parencana/index.html
Slike, ki nam jih nudi so razcep tirov "Porečanke" in postaja Škedenj.
Za naše tuje obiskovalce je potrebno zapisati tudi italijansko ime postaje. Dobimo ga na Rosellijev načrtu zgoraj: Servola
Izkaže se, da te postaje ni na voznem redu iz leta 1902 niti v slovenskem voznem redu iz leta 1914.
Iz wikipedije izvemo, da je bil Škedenj/Servola postaja šele po letu 1918 in da je na km:3,8
Pogledali si bomo razcep prog na Kraljevi strani:
Ta fotografija je pri Roselliju ni datirana, je pa po izgradnji Bohinjke leta 1906, saj gredo pod nadvoz na levi strani tri proge.
Lepo je vidna ozkotirna proga "Porečanke"...na levi strani...
Potem je zmanjkalo prostora in je bilo potrebno ozkotirno "Porečanko" stisniti med normalni tir, ki pelje de San Sabbe/Svete Sobote...
Stanje leta 1906, ko so pripravljali prostor še za en tir: Bohinjko
Tukaj, pri Loydovem stolpu pa so se proge ločile..."Porečanka" in proga proti San Sabbi/Sveti Soboti desno. Danes tega nadhoda ni več.
Pri Roselliju je malo obrezana enaka fotografija postaje Škedenj kot pri Kralju (glej zgoraj), vendar ni letnice.
Ima pa Roselli v knjigi fotografijo predpisa za upravljanje z varnostnimi napravami za prečkanje "Porečanke" na km: 4 4/5 z industrijskim tirom za čistilnico riža San Sabba/Sveta Sobota iz leta 1902.
Na shemi tirov je postaja Trst-Servola/Škedenj vrisana na km: 3,813...
Ne vem kdaj pa so zgradili to postajo Servola/Škedenj...
pozdrav
Darko
Pozdravljeni,
na strani Marjana Kralja je naslednja postaja na "Porečanki" Škedenj: http://razor.arnes.si/~esleko/parencana/index.html
Slike, ki nam jih nudi so razcep tirov "Porečanke" in postaja Škedenj.
Za naše tuje obiskovalce je potrebno zapisati tudi italijansko ime postaje. Dobimo ga na Rosellijev načrtu zgoraj: Servola
Izkaže se, da te postaje ni na voznem redu iz leta 1902 niti v slovenskem voznem redu iz leta 1914.
Iz wikipedije izvemo, da je bil Škedenj/Servola postaja šele po letu 1918 in da je na km:3,8
Pogledali si bomo razcep prog na Kraljevi strani:
Ta fotografija je pri Roselliju ni datirana, je pa po izgradnji Bohinjke leta 1906, saj gredo pod nadvoz na levi strani tri proge.
Lepo je vidna ozkotirna proga "Porečanke"...na levi strani...
Potem je zmanjkalo prostora in je bilo potrebno ozkotirno "Porečanko" stisniti med normalni tir, ki pelje de San Sabbe/Svete Sobote...
Stanje leta 1906, ko so pripravljali prostor še za en tir: Bohinjko
Tukaj, pri Loydovem stolpu pa so se proge ločile..."Porečanka" in proga proti San Sabbi/Sveti Soboti desno. Danes tega nadhoda ni več.
Pri Roselliju je malo obrezana enaka fotografija postaje Škedenj kot pri Kralju (glej zgoraj), vendar ni letnice.
Ima pa Roselli v knjigi fotografijo predpisa za upravljanje z varnostnimi napravami za prečkanje "Porečanke" na km: 4 4/5 z industrijskim tirom za čistilnico riža San Sabba/Sveta Sobota iz leta 1902.
Na shemi tirov je postaja Trst-Servola/Škedenj vrisana na km: 3,813...
Ne vem kdaj pa so zgradili to postajo Servola/Škedenj...
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Porečanka/Parenzana, zgodovina
O:1625
Pozdravljeni,
pomikamo se po postajah na strani Marjana Kralja naprej. Na vrsti je: Žavlje/Zaule
Še načrt iz knjige Roselli...
Na voljo imamo fotografijo: velik ovinek pri postaji Žavlje - v ozadju je izliv Glinščice...ta fotografija je iz knjige Roselli. Pravzaprav postaje nimamo na nobeni fotografiji.
Če nimamo nobene fotografije, bomo prilepili vsaj eno šaljivo razglednico iz področja Žavelj...burja s 145 km/h
Še nekaj k tem odseku: za Monte Castiglione nimamo slovenskega imena...tudi leta 1909 ga niso imeli
pozdrav
Darko
Pozdravljeni,
pomikamo se po postajah na strani Marjana Kralja naprej. Na vrsti je: Žavlje/Zaule
Še načrt iz knjige Roselli...
Na voljo imamo fotografijo: velik ovinek pri postaji Žavlje - v ozadju je izliv Glinščice...ta fotografija je iz knjige Roselli. Pravzaprav postaje nimamo na nobeni fotografiji.
Če nimamo nobene fotografije, bomo prilepili vsaj eno šaljivo razglednico iz področja Žavelj...burja s 145 km/h
Še nekaj k tem odseku: za Monte Castiglione nimamo slovenskega imena...tudi leta 1909 ga niso imeli
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Porečanka/Parenzana, zgodovina
O:1700
Pozdravljeni,
gremo na naslednjo postajo na Kraljevi strani: Milje/Muggia, km: 10,77710
link: http://razor.arnes.si/~esleko/parencana/index.html
Na razpolago imamo fotografijo mostu preko reke Osp...iz Rosellijeve knjige
Kaj lahko dodamo ? Samo to, da je "svetla" dolžina mostu 25 metrov.
Še kaj '
Ja, bil je na km: 10,39570
Smo točne, ne.
Ja kaj čmo, zidarji merijo na centimeter točno (sredina mostu)
Ja, pa na ravnem delu proge, kar pa se vidi že iz fotografije
Druga fotografija na Kraljevi strani je prevrnjen vlak (slika 2) blizu postaje Milje...tudi iz Rosellijeve knjige
Pod fotografijo piše: Od močne burje prevrnjen vlak (Marec 1921), kar pa je vsekakor napačno. Vlak se prevrnila burja dne 31.marca 1910.
glede na to, da je postaja bila na km: 10,77710, bi morala biti oznaka 2, kjer je bila posneta fotografija precej bolj levo, saj se je zgodila po novinarjevi oceni okoli 350 metrov pred postajo Milje (vlak je pripeljal iz smeri Trsta). Ocena novinarja ni najbolj natančna, če vemo, da je most preko reke Osp na km:10,39570. Ker vemo, da je bil most dolg 25 metrov, lahko s primerjavo ugotovimo, da je vlak prevrnilo v ovinku proti postaji Milje.
Je pa bil ta vlak izredno podaljšan z dvema vagonoma, tako da je bilo na vlaku okoli 180 oseb. Trije so bili mrtvi, 15 je bilo ranjenih.
Bomo poskušali najti uradni podatek o iztirjenju
Imamo pa na razpolago akvarel dr. E. Roncalli-ja iz Rosellijeve knjige, kjer je viden potek ovinka, ki ga naredi proga pred postajo Milje.
Akvarel je iz časa po nesreči, saj so kasneje postavili zaščito proti burji.
Je pa Giulio Roselli napisal leta 1976 podroben članek o tej nesreči, ki ga lahko preberemo na povezavi:
http://arenadipola.com/articoli/63208
http://arenadipola.com/immagini/pagine/ ... 30p102.jpg
Članek je bil objavljen v časopisu L'Arena di Pola dne 30.3.1976.
V članku je več fotografij...
Lokomotiva je že izven ovinka. V ozadju je gostolna "Alla Stazione", ki deluje še danes. Je pa vsa okolica spremenjena.
Vagone je prevrnilo v ovinku.
Malo ostrejša fotografija...
http://1.bp.blogspot.com/-_NTuirMlGXo/U ... 1_n[1].jpg
Še novinarjev zapis o nesreči v časopisu Picolo, dne 1.4.1910:
Je pa zanimivo, da se je Železniško ministrstvo zavedalo nevarnosti burje v tem področju.
Tisti zapis zgoraj: Koper dne 4. decembra 1909 je napisan pred nesrečo:
"Komisija se snide pri želežniškej postaji Monte Castiglione in obhodi želežniško progo do km 13.778."
Železniško ministrstvo je želelo postaviti varovalno ograjo proti burji na km: 10,000 do km: 10,381 ter na km: 13,764 do km: 13,778.
Komisija je torej obšla progo od postaje Monte Castiglione (km: 7,000357) do km: 13,778. (6,8 km)
Je pa dejstvo, da so bili proti tej zaščiti vsi po vrsti in se je nazadnje Ministrstvo za železnice odločilo, da bo komisija sama na licu mesta izdala gradbeno dovoljenje.
Na žalost do časa nesreče ni bila zgrajena zaščita, za ovinek, kjer pa se je zgodila nesreča pa ni bila predvidena.
Nesreča se je dogodila nekje na km.10,500 do 10,600.
Postajališče Milje/Muggia je izgledalo takole...
prevzeto iz Roselli-jeve knjige: Cara Parenzana!
Načrt...
pogled v notranjost...
oba načrta prevzeta iz knjige Egbert Peinhopf; ohranjena v Državnem arhivu Rijeka
Zgradbo postajališča so podrli. Da je ne bi kdo preveč iskal
pozdrav
Darko
Pozdravljeni,
gremo na naslednjo postajo na Kraljevi strani: Milje/Muggia, km: 10,77710
link: http://razor.arnes.si/~esleko/parencana/index.html
Na razpolago imamo fotografijo mostu preko reke Osp...iz Rosellijeve knjige
Kaj lahko dodamo ? Samo to, da je "svetla" dolžina mostu 25 metrov.
Še kaj '
Ja, bil je na km: 10,39570
Smo točne, ne.
Ja kaj čmo, zidarji merijo na centimeter točno (sredina mostu)
Ja, pa na ravnem delu proge, kar pa se vidi že iz fotografije
Druga fotografija na Kraljevi strani je prevrnjen vlak (slika 2) blizu postaje Milje...tudi iz Rosellijeve knjige
Pod fotografijo piše: Od močne burje prevrnjen vlak (Marec 1921), kar pa je vsekakor napačno. Vlak se prevrnila burja dne 31.marca 1910.
glede na to, da je postaja bila na km: 10,77710, bi morala biti oznaka 2, kjer je bila posneta fotografija precej bolj levo, saj se je zgodila po novinarjevi oceni okoli 350 metrov pred postajo Milje (vlak je pripeljal iz smeri Trsta). Ocena novinarja ni najbolj natančna, če vemo, da je most preko reke Osp na km:10,39570. Ker vemo, da je bil most dolg 25 metrov, lahko s primerjavo ugotovimo, da je vlak prevrnilo v ovinku proti postaji Milje.
Je pa bil ta vlak izredno podaljšan z dvema vagonoma, tako da je bilo na vlaku okoli 180 oseb. Trije so bili mrtvi, 15 je bilo ranjenih.
Bomo poskušali najti uradni podatek o iztirjenju
Imamo pa na razpolago akvarel dr. E. Roncalli-ja iz Rosellijeve knjige, kjer je viden potek ovinka, ki ga naredi proga pred postajo Milje.
Akvarel je iz časa po nesreči, saj so kasneje postavili zaščito proti burji.
Je pa Giulio Roselli napisal leta 1976 podroben članek o tej nesreči, ki ga lahko preberemo na povezavi:
http://arenadipola.com/articoli/63208
http://arenadipola.com/immagini/pagine/ ... 30p102.jpg
Članek je bil objavljen v časopisu L'Arena di Pola dne 30.3.1976.
V članku je več fotografij...
Lokomotiva je že izven ovinka. V ozadju je gostolna "Alla Stazione", ki deluje še danes. Je pa vsa okolica spremenjena.
Vagone je prevrnilo v ovinku.
Malo ostrejša fotografija...
http://1.bp.blogspot.com/-_NTuirMlGXo/U ... 1_n[1].jpg
Še novinarjev zapis o nesreči v časopisu Picolo, dne 1.4.1910:
Je pa zanimivo, da se je Železniško ministrstvo zavedalo nevarnosti burje v tem področju.
Tisti zapis zgoraj: Koper dne 4. decembra 1909 je napisan pred nesrečo:
"Komisija se snide pri želežniškej postaji Monte Castiglione in obhodi želežniško progo do km 13.778."
Železniško ministrstvo je želelo postaviti varovalno ograjo proti burji na km: 10,000 do km: 10,381 ter na km: 13,764 do km: 13,778.
Komisija je torej obšla progo od postaje Monte Castiglione (km: 7,000357) do km: 13,778. (6,8 km)
Je pa dejstvo, da so bili proti tej zaščiti vsi po vrsti in se je nazadnje Ministrstvo za železnice odločilo, da bo komisija sama na licu mesta izdala gradbeno dovoljenje.
Na žalost do časa nesreče ni bila zgrajena zaščita, za ovinek, kjer pa se je zgodila nesreča pa ni bila predvidena.
Nesreča se je dogodila nekje na km.10,500 do 10,600.
Postajališče Milje/Muggia je izgledalo takole...
prevzeto iz Roselli-jeve knjige: Cara Parenzana!
Načrt...
pogled v notranjost...
oba načrta prevzeta iz knjige Egbert Peinhopf; ohranjena v Državnem arhivu Rijeka
Zgradbo postajališča so podrli. Da je ne bi kdo preveč iskal
pozdrav
Darko
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 07.04.2018, 14:55, skupaj popravljeno 6 krat.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Porečanka/Parenzana, zgodovina
Huh, tale tempo objav o Porečanki me ubija. Če ne pogledam sem vsaj 3x dnevno (vsaj enkrat tudi ponoči ), se prav lahko zgodi, da zamudim objavo in moram potem brati dve objavi hkrati.
Bravo Darko, le tako naprej!
Bravo Darko, le tako naprej!
LP, Metod
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Porečanka/Parenzana, zgodovina
Metod, pozdravljen,
ti si že lep čas na seznamu odvisnikov zgodovinske sekcije vlaki.info
Upam, da bom vzdržal...
Sem pa spremenil tehniko.
Do sedaj sem pisal direktno v prostor za odgovor.
Pa se je na forumu spremenilo in te po nekaj časa vrže ven in naenkrat nisi več logiran, prispevek pa gre v maloro.
Prej sem imel en program za obnavljanje, pa je šlo.
Sedaj sem vedno bolj len in si ga nisem preskrbel (menda sploh ne dela tako kot je treba na Chromu), pa je šlo že ene par obsežnih prispevkov v maloro.
Sem probal pripravit tekst najprej v Wordu, pa nastajajo komplikacije pri prenosu v prostor za odgovor in se nisem navadil.
Sedaj post oddam na pol spisan in ga kasneje dopolnjujem, zato je problem, če ga pogledaš takoj, ko je oddan in potem ko ga dopolnjujem.
Takšno je stanje pri meni tudi na drugih forumih, tudi na nemških se mi to dogaja.
Problem je, ker nisem organiziran, in zmeraj rečem, samo še to napišem, potem pa se bom itak ukvarjal z drugimi stvarmi, zato tudi ne skrbim za arhiv, pa pregled nad zadevami...pa še kaj se bi našlo
pozdrav
Darko
ti si že lep čas na seznamu odvisnikov zgodovinske sekcije vlaki.info
Upam, da bom vzdržal...
Sem pa spremenil tehniko.
Do sedaj sem pisal direktno v prostor za odgovor.
Pa se je na forumu spremenilo in te po nekaj časa vrže ven in naenkrat nisi več logiran, prispevek pa gre v maloro.
Prej sem imel en program za obnavljanje, pa je šlo.
Sedaj sem vedno bolj len in si ga nisem preskrbel (menda sploh ne dela tako kot je treba na Chromu), pa je šlo že ene par obsežnih prispevkov v maloro.
Sem probal pripravit tekst najprej v Wordu, pa nastajajo komplikacije pri prenosu v prostor za odgovor in se nisem navadil.
Sedaj post oddam na pol spisan in ga kasneje dopolnjujem, zato je problem, če ga pogledaš takoj, ko je oddan in potem ko ga dopolnjujem.
Takšno je stanje pri meni tudi na drugih forumih, tudi na nemških se mi to dogaja.
Problem je, ker nisem organiziran, in zmeraj rečem, samo še to napišem, potem pa se bom itak ukvarjal z drugimi stvarmi, zato tudi ne skrbim za arhiv, pa pregled nad zadevami...pa še kaj se bi našlo
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Porečanka/Parenzana, zgodovina
Mogoce bi bilo lazje pripraviti tekst kar v notepadu (word dodaja notri kaksne skrite znake in oblikovanje, pa zna hecat).. oz. copy paste iz worda v notepad, nato pa v okno v forumu..železocestnik napisal/-a: Sem probal pripravit tekst najprej v Wordu, pa nastajajo komplikacije pri prenosu v prostor za odgovor in se nisem navadil.
Drugace pa super zanimivo vseskupaj!
fotografija | video produkcija | graficno oblikovanje | tisk na majice | http://www.psgt-productions.com :)
Re: Porečanka/Parenzana, zgodovina
Uporabi naj wordpad namesto worda. V Notepadu bo imel en sam neberljiv zmazek, če bo kopiral iz worda, ker notepad ne pozna omejitve v vrstici. Se še ustrašiš, da je kaj narobeAnzee napisal/-a:oz. copy paste iz worda v notepad, nato pa v okno v forumu..
Re: Porečanka/Parenzana, zgodovina
Sej lahko gor kliknes Format > word wrap, pa ti dela nove vrstice (ce si to mislil)Re 4/4 napisal/-a:ker notepad ne pozna omejitve v vrstici.
fotografija | video produkcija | graficno oblikovanje | tisk na majice | http://www.psgt-productions.com :)
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Porečanka/Parenzana, zgodovina
Obema se res zahvaljujem za napotke.
Če ne preje, bom ob naslednji izgubi posta "prešaltal" na novo tehniko.
Moram pa priznati, da sem tole "Porečanko" zalaufal zaradi slabe vesti.
Na forumu Ljubitelja železnica sem pisal prispevke v tamkajšno temo o Parenzani, predvsem tiste, s katerimi sem hotel "parirati" napačne navedbe enega "naspidiranega" člana foruma (sicer z visoko izobrazbo, mislim da šolnika, ki pa mu njegova izobrazba ni nič pomagala, temveč mu je celo škodila). Pregovarjanje je trajalo kar lep čas, dokler ga niso zaradi nesramnosti izključili iz foruma.
Rezultat: kar nekaj novosti, tudi zame. Obenem sem odkril, da so napake tudi v slovenski literaturi o "Porečanki".
Je pa res, da sem enkrat skočil v arhiv v Koper, enkrat v arhiv na Reko, pa iskalz avtom iskal traso "Porečanke" ravno ob meji s HR in bil pod budnim očesom organov na obeh straneh šengena. Sem pa po tem delu trase hodil kot recimo 10-letni mulc z očetom, na peš poti iz Portoroža do Savudrije. Nazaj sva se peljala z
Dokaz:
pozdrav
Darko
Če ne preje, bom ob naslednji izgubi posta "prešaltal" na novo tehniko.
Moram pa priznati, da sem tole "Porečanko" zalaufal zaradi slabe vesti.
Na forumu Ljubitelja železnica sem pisal prispevke v tamkajšno temo o Parenzani, predvsem tiste, s katerimi sem hotel "parirati" napačne navedbe enega "naspidiranega" člana foruma (sicer z visoko izobrazbo, mislim da šolnika, ki pa mu njegova izobrazba ni nič pomagala, temveč mu je celo škodila). Pregovarjanje je trajalo kar lep čas, dokler ga niso zaradi nesramnosti izključili iz foruma.
Rezultat: kar nekaj novosti, tudi zame. Obenem sem odkril, da so napake tudi v slovenski literaturi o "Porečanki".
Je pa res, da sem enkrat skočil v arhiv v Koper, enkrat v arhiv na Reko, pa iskalz avtom iskal traso "Porečanke" ravno ob meji s HR in bil pod budnim očesom organov na obeh straneh šengena. Sem pa po tem delu trase hodil kot recimo 10-letni mulc z očetom, na peš poti iz Portoroža do Savudrije. Nazaj sva se peljala z
Dokaz:
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers