Porečanka/Parenzana, zgodovina

Vse o zanimivi zgodovini železne ceste skozi čas.
Odgovori
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Porečanka/Parenzana, zgodovina

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Pozdravljeni,

odpiram novo temo, v kateri bo samo zgodovina Porečanke/Parenzane.

Na forumu imamo že eno temo o Porečanki v fotopisih. Tja se dodaja predvsem zapise o obiskih Porečanke sedaj, ta tema je posvečena zgodovini izgradnje te proge in obratovanju proge do ukinitve.

Osnovne podatke o zgodovini Porečanke/Parenzane dobimo v wikipediji.

Navajam povezave do večih wikipedij, saj ima vsake nekatere posebnosti:

slovenska: Porečanka link: https://sl.wikipedia.org/wiki/Pore%C4%8Danka

hrvaška: Parenzana link: https://hr.wikipedia.org/wiki/Parenzana

italijanska: Ferrovia Parenzana link: https://it.wikipedia.org/wiki/Ferrovia_Parenzana

nemška: Lokalbahn Triest-Parenzo link: https://de.wikipedia.org/wiki/Lokalbahn ... %93Parenzo

angleška: Parenzana link: https://en.wikipedia.org/wiki/Parenzana


Nas zanima predvsem zgodovina, zato si poglejmo zapis v wikipediji:

"Ko je avstrijski zakon dovolil gradnjo krajevnih ozkotirnih železnic, so okoli leta 1880 bile izdelane prve analize izgradnje takšne proge v zahodni Istri. Že leta 1888 jo je pričela načrtovati berlinska družba Sanderop & comp. pod vodstvom grofa Petra Waldersteina, obenem pa je svoje načrte pripravljalo tržaško podjetje Luigija Buzzija."


Pri kontroli podatkov si bomo pomagali s knjigo Giulio Roselli: Cara Parenzana!, ki je bila prvič tiskana 1987, pa 2002, 2013, 2014. Še vedno se jo da kupiti za 26 € v SLO in v Trstu, čeprav to delo ocenjuje T. Brate v knjigi Parenzana, železnica za vse čase, 2007, takole:

"Tako je njegov (Rosellijev) oris poreške lokalke žal le idealiziran pogled na lepoto male železnice in delno izkrivljen pogled na njeno resnično zgodovino in dogodke.
Je že tako, da zgodovina ni vedno lepa in idealna veda, je tudi krvava in neprijetna. Tej drugi plati zgodovine pa se je Roselli v svojih delih spretno izognil.
Sam (T.Brate) sem več kot 40 let raziskoval in zbiral podatke o zgodovini poreške lokalke, obenem pa tudi dolga leta sodeloval z Rosellijem in mu posredoval mnoge informacije, fotografski material, lastna odkritja podatkov in vozil ter dokumente o Parenzani, ki so mi bili dostopni. S tem sem pripomogel k temu, da so bila Rosellijeva dela čim boljša in informativno izčrpnejša, čeprav vseh informacij Roselli ni objavil v svojih delih."

Pri kontroli podatkov si bomo pomagali tudi s podatki iz knjige Egbert Peinhopf: Eisenbahnen in Istrien, Bahnmedien, 2017.

Leta 1880 so predstavniki občin, ki gravirajo k dolini Mirne (Quieto)poslali na Ministrstvo za trgovino peticijo, da se poveže njihovo področje s Trstom in Istrsko državno železnico.
Februarja 1883 pa so predstavniki občine Poreč in ostalih zainteresiranih občin iskali možnosti, kako Poreč povezati z Buzetom na Istrski državni železnici.

Grof Peter Walderstein iz Svetega Križa, sicer stanujoč na Dunaju, je zaprosil za dovoljenje za izgradnjo železnice iz Trsta (Triest) preko Milj (Muggia)do Kopra (Capo d*Istria). 8.maja 1886 je prejel od Ministrstva za trgovino dovoljenje za tehnična preddela za 6 mesecev.To dovoljenje so mu dvakrat podaljšali.

28.januarja 1888 pa so predstavniki zainteresiranih občin v Poreču potrdili predlog, ki jim ga je pripravi grof Walderstein oz. pooblaščeno podjetje za konstruiranje prog Sänderop & Comp. iz Berlina za progo Trst-Buje-Poreč. Grof Walderstein je 11.4.1888 zaprosil za koncesijo in 19. maja 1888 mu je bila predkoncesija podeljena.
Junija 1888 je grofu Waldersteinu Ministrstvu za trgovino podelilo dovoljenje za tehnična preddela in že 20. avgusta 1988 so zainteresiranim občinam predstavili svoje delo.
Junija 1889 pa je Sönderop & Comp. izdelalo generalni načrt in tudi detajlni načrt ter stroške za progo.

Občine so lahko podajale pripombe.
Tako tudi občina Piran.
Pirančani so imeli željo, da se približa proga Piranu in pripelje železnica v mesto.
Kandidat za koncesionarja se je strinjal s to željo, če občina Piran zagotovi, da bo dovolj tovora, da bo ta del odcepa od proge Trst-Poreč rentabilen*.

*= podatek iz knjige E.Peinhopf: Eisenbahnen in Istrien, stran 285 (po dokumentu iz Državnega arhiva v Pazinu).

Na razpolago imamo načrt proge Trst-Poreč/Trieste-Parenzo iz leta 1889:

Slika

Se slabo vidi, kdo jo je narisal ?

Malo povečave ne škodi...

Slika

Jaz mislim, da piše:
Maasstab (merilo) 1:75000

Berlin, den 4. Oktober 1889

GUSTAV van CLEEF & BURCHARD
Soc. Sönderop & Comp. BERLIN

Poglejmo si še malo bližje odcep do Pirana...

Slika

Še malo bližje...

Slika


pozdrav
Darko
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 19.03.2018, 3:02, skupaj popravljeno 4 krat.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Ajznponar
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 858
Pridružen: 09.07.2009, 22:24

Re: Porečanka/Parenzana, zgodovina

Odgovor Napisal/-a Ajznponar »

Ob 100 letnici proge je Marjan Kralj pripravil še vedno živo stran o njej. Najde se cel kup fotk, zemljevidov ipd. Tam na strani o (Sv.) Luciji se najde tudi nekaj fotk piranskega tramvaja. Je pa spletišče malo čudno organizirano. Treba je klikati po vseh možnih opisih in se vračati, da se ti kaj ne izmuzne. Malo me moti tudi to, da za materiale niso navedeni fotografi oz. viri.

Pri sebi imam tudi sken Bratetovega članka o Porečanki v Gei iz leta 1990. Pred objavo imam še nekaj moralnih zadržkov zaradi (c) in tuje intelektualne lastnine....
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Porečanka/Parenzana, zgodovina

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Ajznponar, pozdravljen,

hvala za to, da si se spomnil na Marjana Kralja. Vsekakor bomo njegove fotografije uporabili pri raziskavi, preverili pa bomo, ali vse navedbe v tekstu držijo.

Prosim,da ne daješ tukaj na forum kakršnega koli celotnega članka T. Brateta, ki ni javno na razpolago recimo na dLib-u ali podobnih platformah, kjer se pač odpoveš avtorstvu, pa čeprav tudi ni čisto vse tvoje...
Nikakor si ne želim tukaj imeti kakršnih koli sporov v zvezi z avtorstvom in "krajo" člankov.

Če se kaj citira tukaj na forumu, se citira v raziskovalne namene in je takšno citiranje dovoljeno, sicer sploh ne more priti do polemike. Še večji problem je pri fotografijah, ko jih pač ne moreš opisati (morda kakšen majhen detajl, sicer ne).

V bistvu tukaj preverjamo kvaliteto člankov, literature, ki je bila do sedaj objavljena. Ugotavljamo tudi, kaj je bilo "kopipejstano" in od koga. In od kod so podatki, ali so resni, ali pa izmišljeni.
Do sedaj smo ugotovili že kar nekaj napačnih podatkov v literaturi.

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Porečanka/Parenzana, zgodovina

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Pozdravljeni,
...
Nas zanima predvsem zgodovina, zato si poglejmo zapis v wikipediji:

"Ko je avstrijski zakon dovolil gradnjo krajevnih ozkotirnih železnic, so okoli leta 1880 bile izdelane prve analize izgradnje takšne proge v zahodni Istri. Že leta 1888 jo je pričela načrtovati berlinska družba Sanderop & comp. pod vodstvom grofa Petra Waldersteina, obenem pa je svoje načrte pripravljalo tržaško podjetje Luigija Buzzija."
...

pozdrav
Darko
Vidimo, da je zapis v wikipediji kar pravilen, res so že 1880 predstavniki občin, ki gravirajo k dolini Mirne (Quieto)poslali na Ministrstvo za trgovino peticijo in res se je leta 1888 začelo z detajlnim projektiranjem železniške proge Trst-Poreč.

Naslednji podatek je v Wikipediji: Gradbeno dovoljenje je bilo izdano šele leta 1898.

Mi moramo pogledati, kaj piše v literaturi o teh vmesnih 10-tih letih.

V knjigi T.Brate: Ljubljanski tramvaj piše:
citat:
"Leta 1895 so končno zakoličili traso nove ozkotirne proge Trst-Poreč. Takoj je postalo jasno, da bo železnica obšla Piran, čeje že ni mogoče speljati prav do njega. Po reviziji železniške trase, ki bi prvotno morala potekati globlje v zaledju, so železnico speljali do Portoroža in Lucije ter se s tem približali Piranu na vsega 5 km.
Nekateri posamezniki so se s projektom strinjali, saj niso želeli, da bi parne lokomotive s sajami, dimom in piskanjem motile mir Pirančanov. Razvnemale so se polemike za in proti novi železnici.
Končno se je mestni svet odločil, da zaprosi cesarsko kraljevo železniško ministrstvo na Dunaju, naj odobri gradnjo posebnega železniškega tira od Lucije oziroma Portoroža do Pirana, po katerem bi bilo možno prevažati potnike. Edino vprašanje je bilo, na kakšen način prevažati potnike po tirih. Predlagali so konjski ali električni tramvaj.
Vendar odgovora z Dunaja dolgo niso prejeli.
Medtem pa so cesarsko-kraljeve državne železnice nadaljevale z gradnjo ozkotirne železniške proge v Istri in aprila 1902 je zapeljal prvi vlak med Trstom in Bujami, istega leta pa še od Buj do Poreča. Proga je bila grajena s tirno širino 76 cm, kar je bila takrat standardna širina ozkotirnih prog v avstro-ogrski monarhiji.
Za povezavo Pirana z železniško postajo v Luciji in Portorožu so v začetku začasno uvedli vozove s konjsko vprego, kar pa se je pokazalo za neprimerno in neudobno."

V knjigi avtorja t. Brateta: Parenzana-železnica za vse čase, 2007 pa piše v zvezi s povezavo Pirana s postajo Sv. Lucija-Portorož na Porečanki:
citat:
"Končno so se morali Pirančani zadovoljiti z obljubo, da bodo pozneje dogradili še lokalni tir ob obali vse do Pirana. Obljubo so Pirančani vzeli še kako zares in peticije z zahtevami po novi tirni povezavi so kar deževale na železniško ministrstvo na Dunaj. Toda dunajska birokracija je mlela počasi in se ni ozirala na zagrete Pirančane ter vedno odločno odklonila izdajo dovoljenja za gradnjo tirne povezave s Parenzano.
Sprva se je špekuliralo, da bi na novo železnico poslali leta 1903 nabavljeni Komarekov parni pogonski voz BCM/s 51, ki bi deloval kot parni tramvaj med Lucijo in Piranom."


Za ta vmesni čas od 1888 do 1898 imamo samo en oprijemljiv podatek, da je bila proga 1895 zakoličena. Vsi ostali podatki so brez datumov ali letnic.

Poglejmo, kaj piše Giulio Roselli v knjigi Cara Parenzana:

Pokrajinski odbor za Istro je naročil raziskavo o rentabilnosti proge pri inženirju, ki mu je zaupal, Luigiju Buzziju. Dne 10. januarja 1891 je prestavil študijo, ki so jo potem predstavili na zasedanju pokrajinskega odbora 28.januarja 1891. Maja 1891 je bila predstavitev inženirja Buzzija v zvezi s finančnimi zadevami zainteresiranim občinam. Na zasedanju v avgustu 1891 je prišlo do spremembe, da naj se proga podaljša do Kanfanarja, do državne železnice Trst/Trieste-Pulj/Pula/Pola.
V tem trenutku pa so nastale tudi razlike v ocenah za izgradnjo proge in ceni za kilometer proge.
Podjetje Söderop je ocenilo, da bo km proge stal 247.000 goldinarjev, inženir Buzzi pa 41.000 goldinrjev.
Potem se do marca 1893 ni dogajalo nič, premetavali so številke sem in tja, takrat pa sta istrska poslanca Bertoli in Rizzi sprožila v Parlamentu na dunaju zahtevo, da mora država točno določiti prispevek dežele Istre in posameznih zainteresiranih občin.
Februarja 1894 je Istrski zborglasoval o zakonu o progi Trst-Poreč in možnem podaljšanju do Kanfanarja in določil prispevke za zainteresirane občine.
Leta 1897 je objavil svoje mnenje o nadaljevanju proge od Poreča do Istrskih državnih železnic advokat Constantini iz Pazina, ki je predlagal, da se naredi priključno progo od Motovuna/Montona do Okreti/Ocret na progi Kanfanar-Rovinj.
V projektiranje proge pa se je leta 1895 vključilo podjetje Antonelli & Dreossi iz Červinjana/Cervignano.

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Porečanka/Parenzana, zgodovina

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:130

Pozdravljeni,

za tiste, ki nimajo možnosti preveriti moje zapise citatov iz knjige T.Brate: Ljubljanski tramvaj, 1990, dodajam link do članka:

Gradnja trolejbusa in tramvaja v Piranu / Tadej Braté
Kronika : časopis za slovensko krajevno zgodovino ISSN: 0023-4923.- Letn. 30, zv. 1 (1982), str. 42-45

http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J7LZAV91

V članku, ki je izšel leta 1982 je popolnoma enak tekst kot tekst v knjigi Ljubljanski tramvaj, ki je izšla leta 1990. Vsaj tisti del teksta, ki smo ga citirali do sedaj.

V kolikor bodo v nadaljevanju kakšne razlike/izboljšave v tekstu, bomo na to opozorili.

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Porečanka/Parenzana, zgodovina

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:250

Videli smo, da se je v projektiranje proge leta 1895 vključilo podjetje Antonelli & Dreossi iz Červinjana/Cervignano.

Gradbeno podjetje Jacob Antonelli in Julius Dreossi iz Červinjana/Cervignano je prejelo 8.8.1895 dovoljenje za izvajanje tehničnih preddel za lokalno železnico (Damptramway) od Trsta preko Pirana, Motovuna in Poreča do postaje Kanfanar na državni progi Divača-Pulj/Pula.
Dne 20.1.1896 pa je kupila od podjetja Sönderop iz Berlina predprojekt te proge za vsoto 14.000 goldinarjev.
Leta 1897 je vlada zahtevala, da se vnesejo v projekt zadnji popravki. Maja leta 1897 so bili načrti pripravljeni, stroški za predprojekt, detajlne projekte in stroški komisij in kolavdacije so znašali 219.000 goldinarjev


Sprejemali so pripombe posameznih občin in jih skušali umestiti v načrt proge.

Zahtevo občine Piran, da gre proga mimo S. Bernardina, so zavrnili zaradi tehničnih razlogov. Je pa bilo ugotovljena najboljša varianta, da se kasneje zgradi odcep od železniške postaje Sv. Lucija do Pirana. Izdelali so tudi načrte te proge v razmerju 1:2000 in jih je imela Grabena sekcija železnic v Trstu leta 1899 v arhivu.

Antonelli & Dreossi je izdelal najprej načrt proge od Trsta do Kopra in ga predstavil po občinah in tako naprej vse do Poreča.
Tudi po letu 1899, ko naj bi bilo že vse usklajeno, so še vedno prihajale zahteve za manjše popravke proge.

Z dekretom z dne 19.2.1887 pa je bila zagotovljena uvrstitev proge od Trsta do Poreča in možnim nadaljevanjem do Kanfanarja v državni program.
Dežela Istra in zainteresirani morajo sofinancirati progo s 700.000 goldinarji.
Deželni svet mora poskrbeti, da stroški železnice Trst-Poreč ne presežejo 5,700.000 goldinarjev.
Sofinanciranje države se razdeli na 5 let za progo Trst-Poreč, vlada pa se odloči, ali se gradi podaljšanje proge Poreč-Kanfanar.

Dodatni politični problem je nastal zaradi menjave vlade na Dunaju.
V tem času pa je podjetje Antonelli & Dreossi končalo priprave za razlastitev zemljišč in druge tehnične kontrole projekta.

Končno je prišla proga Trst-Poreč na vrsto tudi v parlamentu na seji 16.12.1898 in sprejeta je bila izgradnja proge.

Je pa koncesija v tem času prešla na Istrski deželni zbor ("Landesausscuss der Markgrafschaft Istrien").
Koncesija za gradnjo in obratovanje ozkotirne lokalne železnice od Trsta do Poreča, po možnosti do Kanfanarja, je bila podeljena 15. aprila 1899 za 100 let.

Država se je odločila, da bo gradnjo proge organizirala sama.

Politični obhod se je izvajal poleti in jeseni 1899.
Potekalo pa je tudi pogajanje s podjetjem Antonelli & Dreossi za odškodnino za načrte projekta proge in na koncu je država plačala podjetju 147.300 goldinarjev. Načrti so bili predani 28.11.1899.

Že nekaj časa pa se je pripravljala tudi ustanovitev delniške družbe "Localbahn Triest-Parenzo" s sedežem na Dunaju.Ustanovna generalna skupščina je bila 6.3.1900 in prvi direktor je postal poslanec v parlamentu in kasnejši deželni glavar Istre, Ludovico Rizzi, za katerega bomo še slišali pri lobiranju za Piranski tramvaj.
Celotni vloženi kapital delniške družbe je znašal 14.800.999 kron, od tega 1,4 milijona kron v ustanovnih akcijah in 11 milijonov kron v obliki prioritetnih obligacij.

Razpis gradbenih del je bil objavljen aprila 1900, ponudbe so odpirali že 10.5.1900.
Koncesija je predvidevala zaključek del do 15. aprila 1903.
Podatki so prevzeti iz knjig Giulio Roselli: Cara Parenzana! in Egbert Peinhopf: Eisenbahnen in Istrien.

Tako, prebili smo se do začetka gradnje. Videli smo, da ni bilo posebnega gradbenega dovoljenja, ker se je odločila zgraditi progo država.

Torej je podatek v wikipediji: Gradbeno dovoljenje je bilo izdano šele leta 1898, napačen.

Vidimo pa tudi, da je popolnoma napačen podatek v knjigi T.Brate: Ljubljanski tramvaj, kjer piše:
citat:
"Leta 1895 so končno zakoličili traso nove ozkotirne proge Trst-Poreč. Takoj je postalo jasno, da bo železnica obšla Piran, čeje že ni mogoče speljati prav do njega. Po reviziji železniške trase, ki bi prvotno morala potekati globlje v zaledju, so železnico speljali do Portoroža in Lucije ter se s tem približali Piranu na vsega 5 km."

Videli smo iz zgornjih zapisov, da so bili leta 1895 še zelo daleč od tega, da bi zakoličili progo Trst-Poreč.

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Porečanka/Parenzana, zgodovina

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:330

Pozdravljeni,
dobro smo se "prebili" skozi obdobje od 1888 do 1899, ki je bilo v slovenski literaturi zelo slabo obdelano, je pa dobro obdelano v knjigi Giulia Rosellija in sedaj v knjigi Egberta Peinhopfa: Eisenbahnen in Istrien.

Sposodili si bomo nekaj kopij dokumentov, ki jih je Giulio Roselli objavil v knjigi Cara Parenzana!, potem pa jih bomo poskušali dopolniti z novostmi.

Časopis L*Istria je podrobno poročal o tem, da je Deželni odbor (Giunta provinciale) 3. februarja 1898 obravnaval Porečanko in zaprosil Deželni zbor (Dieta), da pošlje Ministru za finance dopis, da je potrebno Porečanko uvrstiti v naslednjo tranšo železnic, ki se bodo gradile, posebej še zato, ker je dežela in občine že zagotovile 700.000 goldinarjev za "ferrato istriano"

Slika

Slika

Ta dodatek k časopisu L*Istria z dne 12.februar 1898 obsega 5 strani in je v njem zbrana vsa zgodovina od 6.novembra 1896 dalje.

Ogledamo si lahko vseh 5 strani zapisnika v "Dodatku: Relazione...." na linku ANNO: http://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno? ... =9&zoom=27


Vidimo, da tudi leta 1898 Poročanka še ni bila "zakoličena".

Je pa res, da je leta 1897 takratni koncesionar proge Trst-Poreč predlagal, katera zemljišča bi bilo potrebno razlastiti in magistrat v Trstu je 30. julija 1897 pozval vse zainteresirane za del proge od Trsta do Kopra, da se izjasnijo v zvezi s predlogom koncesionarja "Antonelli & Dreossi"...

Slika


O zamenjavi predkoncesionarja podjetja Sönderop & Comp. iz Berlina s podjetjem Antonelli & Dreossi iz Červinjana (Cervignano) in prevzemu načrtov od predkoncesionarja, je poročal časopis "Das Vaterland" na Dunaju, dne 2.10.1895:

Slika

Takoj so pristopili k pregledu trase.

Mi smo že zgoraj zapisali:
Gradbeno podjetje Jacob Antonelli in Julius Dreossi iz Červinjana/Cervignano je prejelo 8.8.1895 dovoljenje za izvajanje tehničnih preddel za lokalno železnico (Damptramway) od Trsta preko Pirana, Motovuna in Poreča do postaje Kanfanar na državni progi Divača-Pulj/Pula.
Dne 20.1.1896 pa je kupila od podjetja Sönderop iz Berlina predprojekt te proge za vsoto 14.000 goldinarjev.


pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Porečanka/Parenzana, zgodovina

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:430

Pozdravljeni, pogledali smo si dogodke okoli leta 1898:

Dodatni politični problem je nastal zaradi menjave vlade na Dunaju.
V tem času pa je podjetje Antonelli & Dreossi končalo priprave za razlastitev zemljišč in druge tehnične kontrole projekta.

Končno je prišla proga Trst-Poreč na vrsto tudi v parlamentu na seji 16.12.1898 in sprejeta je bila izgradnja proge.

Je pa koncesija v tem času prešla na Istrski deželni zbor ("Landesausscuss der Markgrafschaft Istrien").
Koncesija za gradnjo in obratovanje ozkotirne lokalne železnice od Trsta do Poreča, po možnosti do Kanfanarja, je bila podeljena 15. aprila 1899 za 100 let.

Država se je odločila, da bo gradnjo proge organizirala sama.


Čudno se nam zdi, da je sodelovanje s podjetjem Atonelli & Dreossi potekalo 3 leta odlično, dobro je bilo "zapisano" na Dunaju, vse se je pripravljalo, da se podpiše pogodba za oddajo del Porečanke. Ja, kar brez razpisa...

Egbert Peinhopf je v knjigi: Eisenbahnen in Istrien objavil pripravljeno tiskano pogodbo med Istrskim deželnim zborom (Landesauschuss von Istrien) in koncesionarjem Inženirjem gradbenim svetnikom Jakobom Antoniellijem in inženirjem Juliusm Dreossijem, oba iz Červinjana (Cervignano).
Pogodba nima datuma in ga tudi nikoli ni dobila.

Slika
Dokument je iz Državnega arhiva na Reki/Rijeki



Le kaj je bilo v ozadju se lahko le sprašujemo, ali zamenjava vlade na Dunaju ali pa interes kakšnega politika.

Je pa zanimivo, da je odstop od pogodbe in vse ostalo potekalo v soglasju, se pravi, da se je podjetju moralo obljubiti dodatna dela, odkupilo se je od podjetja vse načrte in še naprej so sodelobvali pri gradnji Porečanke.

Odločili so se namreč, da bodo ustanovili delniško družbo. To so navedli tudi kot vzrok, zakaj naj bi se podjetje odreklo koncesijski pogodbi.

Deželni zbor je "zaprosil" podjetje Antonelli & Dreossi, da odstopi od koncesije...

Slika


Podjetje Antonelli & Dreossi jim je v profesionalnem tonu odgovorilo, da se odpovedujejo koncesiji...

Slika

Vidimo tudi, kako hitro je v avstro-ogrski delovala Pošta...

Seveda, če nista deželni glavar Dr. Campitelli in inženir Antonelli sedala skupaj v hotelu v Poreču in srebala viski z ledom...in razmišljala, kateri datum odgovora napišeta na sporočilo :idea: :beg


Priprave za ustanovitev delniške družbe za gradnjo in upravljanje Porečanske so lahko stekle :beg

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Porečanka/Parenzana, zgodovina

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Pozdravljeni,

sedaj se nam je tudi razkrilo, zakaj in kako je podjetje Antonelli in Dreossi odstopilo koncesijo Deželnemo odboru...

Dr. Gambini se je vrtel po Dunajskem parketu in našel pot do Ministra za železnice in celo do vseh drugih vplivnih oseb na Ministrstvu za železnice in med drugim tudi do vodje Oddelka II, ki mu je namignil, da si naj Deželni odbor pridobi koncesijo, da bodo zadeve stekle.

Ko je prispel dr. Gambini iz Dunaju v Poreč, pa si je od podjetja Antonelli & Dreossi pridobil pristanek, da bodo odstopili koncesijo.

Slika


Na potezi je bil deželni glavar Dr. Campitelli in še isti dan je napisal "prošnjo" podjetju Antonelli & Dreossi za odstop od koncesije v korist Istrskega deželnega odbora. Ta dopis pa smo že videli zgoraj...

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Porečanka/Parenzana, zgodovina

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:550

Pozdravljeni,

zapisnik o dokončni določitvi trase proge v območju S. Bortolomeo je objavil Giulio Roselli v knjigi "Cara Parenzana".

Ministrstvo za železnice je 20. 3.1899 izdalo odlok o političnem obhodu za detajlni projekt proge Trst-Poreč na območju od km: 42,2365 do km: 44,502, torej področje okoli postajališča S. Bortolomeo.

Biti moramo pozorni na kilometražo leta 1899 in kasnejšo kilometražo ob otvoritvi "Porečanke" leta 1902, ko se je spremenila kilometraža in je bilo postajališče S. Bortolomeo na km: 39,5

Kako je to možno ?
Pač še niso popravili kilometraže celotne proge po starih načrtih.

Slika

Po tem zgornjem predlogu je proga še zavila malo proti Piranu...po spodnjem pa nič več.


Slika

Postajališče S. Bartolomeo je na km: okoli 42,5

povečava:

Slika

Za primerjavo kilometraža ob otvoritvi proge: postajališče S. Bortolo je na km: 39,5

Slika

Kje nastane ta razlika v kilometraži po spremembi projektov bo potrebno še ugotoviti :-k




Poglejmo si ta zapisnik, da se prepričamo:spodnji del zapisnika je sicer "odrezan", vendar nas zanima samo kilometraža postajališča S. Bortolomeo...

Slika


Slika

Postajališče S. Bortolomeo je nekje okoli 42,5 (nečitljiv ulomek).

Se pravi, da so progo "skrajšali" za 3 kilometre. Kako, še ne vemo...

Vidimo pa, da je načrte izdelalo podjetje Antonelli & Dreossi, saj vidimo, da sta se obhoda udeležila tudi projektanta Julius Dreossi in Franz Hemmrich.
Ta obhod proge je bl opravljen dne 29.4.1899.

Se pravi, da je tudi po odstopu od koncesije 31.10.1898 podjetje Antonelli & Dreossi opravljalo delo na "Porečanki". Vsaj še 29.4.1899. Za naprej bomo še videli.


V tem zapisniku pa je še ena zanimiva zadeva...
Zapisnik se je pisal v Piranu.
Seveda so se predstavniki oglasili, kako bo izvedena povezava mesta Piran z postajo Sv. Lucija.
Razložili so jim, da ta obhod ni namenjen reševanju tega problema in ga komisija prepušča v reševanju Ministrstvu za železnice.

Slika

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Porečanka/Parenzana, zgodovina

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:620

Pozdravljeni,

videli smo, kako hitro se je dogovorilo za zamenjavo koncesionarja za progo Trst-Poreč.
Sporočilo o novem koncesionarju se je obravnavalo na Istrskem deželnem zboru 2.11.1898. Odpoved koncesije podjetja Antonelli & Dreossi v korist Istrskega deželnega odbora je datirana z 31.10.1898.
Poleg tega so poslali na Ministrstvo za železnice tudi imeni dveh pooblaščencev in sicer Dr Pier Antonia Gambini-ja in Agostina Tomasi-ja.
S tem so izvršili vse zahteve Ministrstva za železnice in lahko se je pričel postopek za izdajo koncesije za železnico Trst-Poreč.

Dokument je bil poslan iz Poreča na Dunaj dne 12.11.1898:

Slika

Še pojasnili k zgornjemu dokumentu (opombe):

Slika


Kljub temu pa na Dunaju ni šlo vse tako hitro kot v Poreču.

Koncesija je bila podeljena šele 15. aprila 1899 !

Glasi se na Istrski deželni odbor (Landesauschuss der Markgrafschaft Istrien), velja pa 100 let !

Država pa garantira letne garancije do leta 1975.

Koncesijo in pogoje koncesije je objavil Giulio Roselli v knjigi: Cara Parenzana!, kar kaže na resni pristop k zgodovini Parenzane.

Slika


Za nas je zanimiv prvi člen, kjer je opis trase proge:

Slika

Proga poteka:

- postaja Trst-Sv. Andrej/Trieste-St. Andrea na državni železnici Hrpelje - Trst

preko:

- Koper/ Capodistria

- Izola/Isola

- Buje/Buie

- Motovun/Montona

- Višnjan/Visignano

do:

-Poreč/Parenzo.

po možnosti do Kanfanarja/Canfanaro.

To je vse. Pirana ni omenjenega. Sedaj pa je res "zabetonirana" odločitev, da se proga ne bo približala Piranu vsaj do S. Bernardina.



Celotno besedilo koncesije (20 členov) si lahko ogledamo v objavi v Državnem zakoniku: RGBl 77/1899 (15. april 1899) v ANNO:

v nemščini: http://alex.onb.ac.at/cgi-content/alex? ... 87&size=45

v slovenščini: http://alex.onb.ac.at/cgi-content/alex? ... 76&size=45

Slika

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Porečanka/Parenzana, zgodovina

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:700

Pozdravljeni,

vsebino kocesije si lahko ogledamo tudi v slovenščini in obsega 20 členov.

Pomembnejši del pa so koncesijski pogoji, ki jih je moral koncesionar sprejeti in tudi izvesti.

Tudi ta del koncesije (Bedingnisse-pogoji) je objavil Giulio Roselli v knjigi: Cara Parenzana!

Slika

Povečava:

Slika

Teh pogojev pa zaenkrat ne najdem na spletu, raziskovalci si bodo morali pomagati z italijanščino (Clausole di Concessione).

Giulio Roselli je vedel, kako pomemben je ta del koncesije, zato je vsekoncesijske pogoje objavil v celoti v italijanskem prevodu v knjigi: La ferrovia Trieste-Buie-Parenzo : e i problemi ferroviari dell'Istria e di Trieste, Trst 1972 za raziskovalne potrebe bodočih raziskovalcev...

Slika

Slika

Slika

Slika

Slika

Slika

Slika


pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Porečanka/Parenzana, zgodovina

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:750

Pozdravljeni,

izdana koncesija na naslov Istrski deželni odbor je omogočilo tudi to, da se je začela konstituirati tudi delniška družba brez zapletov.
Protokolirana je bila z nemškim imenom: "Localbahn Triest-Parenzo" in italijanskim imenom: "Ferovia locale Trieste-Parenzo".
Prvo generalno zasedanje družbe je bilo 6.3.1900. Kapital je znašal: 1.400.000 Kron.
Prvi direktor družbe je bil Lodovico Rizzi, poslanec v kraljevem parlamentu.

Vse pomembneže v delniški družbi lahko vidimo na seznamu spodaj (člani upravnega odbora), ki jih je objavil Giulio Roselli v knjigi: Cara Parenzana!

Slika

Zapisnik generalnega zasedanja delniške družbe z dne 6.3.1900:

Slika


Kako je izgledala delnica ?

Slika


pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Porečanka/Parenzana, zgodovina

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:840

Pozdravljeni,

komur se ne da prebijati skozi goro podatkov o začetkih "Porečanke", si lahko prebere strnjeno besedilo o OBALNI ŽELEZNICI TRST-PORTOROŽ-BUJE-POREČ, ki ga je objavil v knjigi Zgodovina železnic na Slovenskem Ivan Mohorič...

Slika

Kot vir za podatke je navedeno: Geschichte des Österreichische Eisenbahn, V. zvezek, stran 286.

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Porečanka/Parenzana, zgodovina

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

O:950

Pozdravljeni,

delniška družba je bila protokolirana dne 21.4.1900 z nemškim imenom: "Localbahn Triest-Parenzo" in italijanskim imenom: "Ferrovia locale Trieste-Parenzo".
Delniški kapital je znašal 14.800.999 kron, od tega je bilo 1,4 milijona kron v ustanovnih delnicah, 11 milijonov pa je bilo v obliki prioritetnega posojila.

Sedaj se je moralo začeti dogajati, saj se je moral ta denar takoj začeti obračati, progo je bilo potrebno zgraditi do roka in z njo obratovati, da se lahko kapital začne vračati.

Že v marcu 1900 so pričeli s preddeli, ki jih je izvajala Železniška gradbena direkcija iz Trsta.

Razpis del od Trsta do Buj je bil objavljen v uradnem listu "Eisenblatt" 18. aprila 1900, ponudbe je bilo potrebno oddati do 10. maja 1900 do 12. ure (seveda zapečatene), še isti dan pa so že odpirali ponudbe. Zamislite si to hitrost pri današnjih projektih, ki jih ne znamo peljati v Sloveniji.

Poglejmo si ta razpis, morda se lahko kaj naučimo iz njega. Objavil ga je Giulio Roselli v knjigi: Cara Parenzana!

Slika

povečava:

Slika

Del razpisane proge od Trsta do Buj je bil razdeljen na 7 etap.

Za dela se je prijavilo 15 podjetij in 10. maja so bila izbrana podjetja:

- Buttoraz & Ziffer iz Trsta za del proge od Trsta do Portoroža (v bistvu do potoka Bartolomej- mejo med sekcijama je potrebno še raziskati, v seznamu del je napisan zadnji del prvega odseka od km 34.680 do 44.500: Strunjan-Sečovlje)
- podjetje Filip Supančič iz Ljubljane za del proge od Portoroža do Buj.

Z deli so morali pričeti v juliju 1900, končati pa do 15. novembra 1901, tako da bi bila lahko 1. decembra 1901 otvoritev proge.

Poglejmo si, kaj piše o Filipu Supančiču Andrej Mrak v članku: Palača na Tavčarjevi, številka 4, Spomin na Alojzija Vodnika, veleindustrialca in dobrotnika
Objavljeno: 9. marec 2014, Ljubljana - MMC RTV SLO
"Filip Supančič je bil v Ljubljani prvi stavbenik slovenskega rodu. Že leta 1883 je postavil ljubljansko učiteljišče na Resljevi cesti potem pa nizal uspeh za uspehom – Narodni dom, palačo Kmetske posojilnice, Narodno tiskarno, Mestno hranilnico, Državno obrtno šolo (zdaj gimnazijo Antona Aškerca) in še kaj."

Njegov podpis: F. Supančič

Andrej Mrak se je potrudil in zbral podatke o gradnji palače na Tavčarjevi 4 in Alojziju Vodniku. Vključno z arhivskimi dokumenti =D> =D>
Link do članka: https://www.rtvslo.si/kultura/razgledni ... a-4/331661

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Odgovori