Porečanka/Parenzana, zgodovina

[železocestnik]

Ajznponar, pozdravljen,

hvala za napotke v zvezi z Google Maps.

Porečanka je imela tipske postajne zgradbe.

Tudi to je res, da je prišel pri obeh postajah istočasno čas, ko jih je bilo potrebno "dvignitI" za eno nadstropje. Pri Roselliju piše da leta 1908.

Železniška postaja Buie/Buje, km: 58,65105

Zgoraj smo prišli s katastrom do km: 57, torej le dober kilometer do železniške postaje Buje.

V Rosellijevi knjigi iz leta 1972 imamo tirno shemo postaje Buje:



Imamo srečo, saj imamo načrt postaje na razpolago v Rosellijevi knjigi: Cara Parenzana...



Seveda se moramo takoj vprašati, iz katerega leta je ta načrt. V knjigi podatka ni.

Imamo še eno srečo, da je Egbert Peinhopf objavil v knjigi Eisenbahnen in Istrien načrt postaje Buje iz marca leta 1913...


iz Državnega arhiva Dunaj

Za nas je najpomembnejši podatek, da je marca 1913 vrisana zgradba poleg sprejemnega poslopja z oznako Bf.

Le kaj pomeni ta "Bf"

Pogledamo v legendo in jasno:

Bf = Buffet

Tudi na Rosellijevem načrtu je Buffet (št.2).
Je pa na Rosellijevem načrtu "Officina vagoni", ki je na načrtu iz 1913 ni.

Bo potrebno poiskati še kakšen načrt za primerjavo

pozdrav
Darko

[železocestnik]

O:5100

Pozdravljeni,

imamo srečo, da se je pripravljala predelava zgradb v Bujah.

Iz decembra 1907 imamo namreč načrt postaje...



povečava...



Izvemo zopet nekaj zelo pomembnega.



Že decembra 1907 je v Bujah na postaji...Bf = Buffet

Na km: 58,6685

Točno takšen načrt je prerisan in je v Rosellijevi knjigi o Parenzani iz leta 1972:



To je primer, kako se da pridobiti podatke o načrtih iz knjig ali pa podatke o načrtih, ki niso datirani. Zbrati je potrebno čimveč načrtov in potem primerjati detajle.
Včasih je pomemben detajl tudi bife

Postaja v Bujah je izgledala do predelave takole, kot ta v Izoli/Isola na fotografiji iz let pred 1908...



Iz časa gradnje železniške postaje Buje leta 1902...




Leta 1908 povišali sprejemno poslopje železniške postaje Buje (in Izola). Tako piše pri Roselliju.



Torej je to slika iz leta 1908 ali kasneje...

Seveda se vidi napis BUF....

Letnico povišanja sprejemne zgradbe v Bujah poskušamo preveriti...

Ugotovim, da so bili šele septembra 1909 izdelani načrti za povečanje sprejemnega poslopja v Bujah in da je šele decembra 1909 stekel postopek za gradbeno dovoljenje. Zgradba je bila torej lahko povišana šele v letu 1910.



Načrt dodatnega nadstropja (Dachgeschoss = podstrešje)...



Kako bo zgradba izgledala po predelavi...



Se pravi, da je potrebno preveriti vsak podatek

Torej je tista fotografija z BUFFETOM lahko šele iz leta 1910 ali kasneje

Kako izgleda sprejemno poslopje železniške postaje Buje danes

Točno tako, kot so ga leta 1909 narisali na načrtu



iz wikipedije: Autor Kiki273 - Vlastito djelo postavljača, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=4921994

pozdrav
Darko

[železocestnik]

O:5150



Pozdravljeni,

zgoraj sem prevzel fotografijo sedanjega izgleda spremnega poslopja postaje Buje iz wikipedije.

Za solidno fotografiranje stare zgradbe železniške postaje obstajajo med ljubitelji železnic profesionalci.

Na forumu zeljeznice.net je eden takih Pfaff.
Leta 2010 je objavil fotopis in med drugim tudi prilepil 4 fotografije železniške postaje Buje:
link: http://www.zeljeznice.net/forum/index.p ... par-slika/

Z vseh strani....

civilna stran:







tirna stran:




Profesionalno


Poglejmo še, kako je postajo Buje narisal Giulio Ruzzier:



Narisal jo je po fotografiji v Rosellijevi knjigi iz leta 1972:




Roselli je v knjigi, ki je izšla leta 1972 dodal kar nekaj fotografij iz Buj.

Na tej fotografiji se točno vidi, da okoli 1970 ni bilo napisa Buie/Buje in ga je nekdo dodal sedaj...




Skladišče za tovor so leta 1910 povečali za enkrat...tokrat ima Roselli točen podatek za čas predelave skladišča v Bujah...



Načrt za podaljšanje sladišča iz decembra 1909...




Remiza okoli leta 1970...



pozdrav
Darko

[železocestnik]

O:5300

Pozdravljeni,

dokaj podrobno smo obdelali prvo zgrajen del Porečanke i Trsta do Buj. Otvoritev tega dela Porečanke je bila 1.aprila 1902, preostanek proge pa 15.decembra 1902.
Iz decembra 1902 imamo prvi vozni red za celotno progo:



Da ne bomo imeli prevelikih težav, si zapišimo, kako je Pfaff na forumu zeljeznice.net pripisal poleg italijanskega imena še "rvacki" naziv postaje:

1. - Trieste Campomarzio - Trst Campomarzio / St. Andrea
2. - Trieste Scalo Legnami - Trst luka za drvo
3. - Trieste Servola - Trst Servola
4. - Monte Castiglione - Monte Castiglione
5. - Zaule-Val Rosandra - Žavlje
6. - Muggia - Milje
7. - Albaro Vescova - (Donje) Škofije
8. - Villa Decani - Dekani
9. - Lazzaretto-Risano - Lazaret
10. - Capodistria - Koper
11. - Semedella - Semedela
12. - Isola d'Istria - Izola
13. - Madonna di Strugnano - Strunjan
14. - Portorose-Pirano - Portorož-Piran
15. - S.Lucia di Portorose - Sv.Lucija
16. - S.Bortolo - Paderno
17. - Sicciole - Sečovlje
18. - Salvore - Savudrija
19. - Mazzoria - Markovac-Mažurija
20. - Caldania - Kaldanija
21. - Buie - Buje
22. - Tribano - Triban
23. - Grisignana - Grožnjan
24. - Castagna - Kostanjica
25. - Piemonte - Završje
26. - Portole - Oprtalj
27. - Bagni S.Stefano-Levade - Livade
28. - Montona - Motovun
29. - Caroiba - Karojba
30. - Raccotole - Rakotule
31. - Visinada - Vižinada
32. - Baldassi - Baldaši
33. - S.Domenica-Villa Sammarco - Labinci-Markovac
34. - Visignano d'Istria - Višnjan
35. - Villanova di Parenzo - Nova Vas
36. - Parenzo - Poreč

vir: http://www.zeljeznice.net/forum/index.p ... ateljstva/

Glede na to, da od Buj dalje nimamo več na voljo podrobnih vrisov v kataster, bomo šli skozi drugi del hitreje, posebej, ker ne poznam terena.

Zbral bom, kar se da na enostaven način zbrati, iskanje arhivskega gradiva trenutno ne pride v poštev.


Pomagali si bomo z Rosellijevim načrtom trase Porečanke...

Najprej bomo obdelali odsek od Buj do Grožnjana/Grisignana...



Zopet ga moramo zavrteti za ene 33 stopinj...



Za Bujami sledi postajališče Tribano/Triban, km: 61,96068

iz wikipedije:



Včasih je bila tukaj edina zgradba skladišče za tovor in tovorna rampa.


Predno pridemo do Grožnjana, je galerija/predor S.Vito/Sv.Vid, dolg 74,80 metra v radiju 125 metrov. Sredina je na km: 64,88329, torej je le nekaj več kot 150 metrov do sprejemne zgradbe od konca predora.
Menda v njem gojijo gobe...




Sledi postaja Grožnjan/Grisignana, km: 65,13160

Na razpolago je stara fotografija postaje v Rosellijevi knjigi




Roselli jo je slikal okoli leta 1970:




Sedaj izgleda takole...



prevzeto iz: Panoramio

Ne smemo pa pozabiti, da je Giulio Ruzzier poslikal celotno Porečanko...



povzeto po kamri



pozdrav
Darko

[Ajznponar]

Hrvaški del trase se da dokaj lepo slediti na OpenStreetMap, če je le dovoljšen zoom, je največkrat vidna kot prekinjena rjava črta (kolovoz) in označena z italijanskim imenom Parenzana. Ponekod so nekdanje postaje celo označili kot spomenike, dokaj redno so označena tudi počivališča z ikono klopce. Jasno pa, da današnja kolesarska pot tu pa tam naredi tudi kakšen "obvoz" in da bi bilo iluzorno pričakovati, da bi te odmaknjene kolovoze prevozili Googlovi snemalni avtomobili. Pot se sicer konča nekje v predmestju Poreča, čeprav postaja stoji bližje mestnemu središču.

[železocestnik]

O:5525

Ajznponar, pozdravljen, hvala za namig, da se da slediti Porečanko tudi na OpenStreetMap.

Mi nadaljujemo po trasi iz postaje Grožnjan naprej...

Že po približno 400 metrih smo zopet v predoru. Tokrat je predor odprt za pohodnike in kolesarje, saj so prenehali v njem gojiti gobe.

Predor Calcini/Kalcini, sredina predora km: 65,51883

Dolžina predora: 178 metrov, prodor je raven.

Fotografije predorov in mostov dobimo po blogih in wikipediji.

Predor Kalcini...




Postajališče Castagna/Kostanjica je bilo na km: 69,52623.

Naslednji predor je Castagna/Kostanjica, sredina tunela km: 69,97423.
Tunel je dolg 88,0 metrov in je v radiju: 80 metrov.




Naslednje postajališče je Piemonte/Završje, km: 72,65821

Postajališče Piemonte/Završje naj bi izgledalo takole, kot ga je narisal Giulio Ruzzier...



Na forumih pa najdemo to fotografijo ostankov...



Šele na strani pig.si izvemo, da je so to ostanki kulturnega doma, ki je zrasel na mestu stare železniške postaje...



Pri gradnji so uporabili kilometerske kamne s proge...


Kilometrski kamen 72,7 je bil 100 metrov za postajo v smeri Poreča.

Bravo ekipa, ki si lahko privošči kolesarjenje po Porečanki med tednom: Marko, Tobi, Luka, Matej in Janez

...in mimogrede doda en kilometerski kamen v temelj naše zgodbe o Parenzani

link: http://pig.si/viewtopic.php?t=1381


Zaradi razgibanega terena si sledijo predori in viadukt.

Najprej galerija/predor Piemonte I/ Završje I: sredina predora: km: 72, 95457, dolg je 35,0 metrov in je v radiju R= 80 metrov.


iz knjige: Cara Parenzana

Kmalu mu sledi galerija/predor Piemonte II/Završje II: sredina predora: km: 73,10357, dolžina je 28 metrov, radij R= 80,5 metra


iz knjige: Cara Parenzana




Iz predora Završje II zapelje vlak na viadukt Piemonte/Završje z istim radijem R= 80,5 metra.

Sredina viadukta je na km: 73,20857, dolg pa je 61,8 metra


Fotografija prevzeta iz foruma željeznice.net
Forumaš Pataky iz Ljubljane je pripravil potopis po Porečanki:
http://www.zeljeznice.net/forum/index.p ... o-viinade/


pozdrav
Darko

[železocestnik]

O:5600

Pozdravljeni,

dodati moramo Rosellijev načrt proge od Grožnjana/Grisignana do Motovuna/Montona...




Zopet moramo ugotoviti, za koliko je potrebno "zavrteti" načrt...zopet za okoli 33 stopinj...

Povečava Dvoklik!




Naslednji viadukt je Antonci/Antonzi. Sredina viadukta je na km: 74,59659. Viadukt je dolg 79,10 metra, visok pa je 25 metrov. Izveden je v radiju R=80 metrov.

Viadukta Antonci...


Foto: Pataky



Sledi mu viadukt Freschi/Freski s sredino na km: 76.97506 in dolžino 68,50 metrov. Izveden je v radiju R= 80 metrov, visok pa je 30 metrov




foto: Pataky

Takoj za viaduktom gre proga v predor Freschi/Freski.

Predor Freschi/Freski ima sredino predora na km: 77,06250. izveden pa je v enakem radiju kot viadukt R=80 metrov. Dolžina predora je 146,0 metrov.


vir: wikipedija



Razsvetljava je s pomočjo sonca, luči se vklapljajo s senzorjem...

Viadukt in predor Freschi/Freski je narisal tudi Giulio Ruzzier...




Sledi postajališče Portole/Oprtalj na km: 77,78460

Včasihje vlak takole pripeljal na postajališče...




Postajališče pa je naslikal Giulio Ruzzier takole...




Kmalu za postajališčem Portole/oprtalj je viadukt Portole/Oprtalj na km: 78,10721. Dolg je 75,24 metra, visok pa 25 metrov. Izveden je v radiju R= 70 metrov.

V Rosellijevi knjigi: cara Parenzana je stara fotografija viadukta...



Sedaj izgleda tako:


Foto: Pataky


pozdrav
Darko

[železocestnik]

Nadaljujemo s spustom v dolino...

Poglejmo si še, koliko se moramo spustiti v dolino Mirne...



Ko prispemo v dolino Mirne je pred mostom preko Mirne železniška postaja Bagni S. Stefano - Levade/Livade na km: 85,18110 in nadmorski višini 12,84 metra.
S postajališča Portole/Oprtalj smo se spustili za več kot 140 metrov višinske razlike.



Na voljo imamo tirno shemo postaje...



Imamo na voljo več načrtov postaje...

Eden je iz leta 1910...




Drugega je objavil Egbert Peinhopf v knjigi Eisenbahnen in Istrien in je iz leta 1911...



Načrt sprejemne zgradbe...



Kako je izgledala nekoč...







Na postaji je bila tudi vodna postaja...




Kako izgleda postaja danes ?



wikimedia: Autor Kiki273 - Vlastito djelo postavljača, CC BY-SA 3.0, https://commons.wikimedia.org/w/index.php?curid=4922135


prevzeto iz: Panoramio


Giulio Ruzzier je takole narisal postajo Livade...



Sedaj vsaj vemo, da je bil v tisti hišici BUFFET

pozdrav
Darko

[železocestnik]

O: 5700

Pozdravljeni,

glede na to, da se nam mudi zaključiti opis trase, bi bilo normalno, da se zaženemo v naslednji hrib, ki nas čaka na poti do Poreča.
Prav posebej sem povdaril, da ne bo novih raziskav na tem delu proge.

Vendar mi firbec ne da miru, saj me zanima, od kdaj dalje je na postaji Livade BUFFET

Pa zakaj je bila leta 1902, ob otvoritvi zapisano, da je to postajališče (Haltestelle).
Še na načrtu iz leta 1911 piše, da je postajališče.

Potrebna je podrobna raziskava

In res, leta 1908 so se zagnali v preureditev čuvajniške hiše (Wächterhaus) na postaji S.Stefano-Levade/Livada v sprejemno poslopje. Z gradnjo so hoteli pričeti 25.8.1908, zato so z dopisom dne 8.8.1908 želeli hitro zbrati podpise za gradbeno dovoljenje. Torej se je dalo včasih zelo hitro nekaj narediti, če je bila volja.

Tloris iz leta 1908 (še brez BUFFET-a)...




Ja, tisti Rosellijev načrt zgoraj je iz leta 1908 (v knjigi Cara Parenzana je zapisano, da je bila leta 1908 čuvajnica predelana v sprejemno poslopje)...




Še pogled s strani, na kateri je bila prodaja kart (Cassa)...



Konec raziskave

Sedaj vsaj vemo, zakaj je zgradba postaje Livade drugačna od drugih tipskih zgradb.
Preverili smo tudi podatek v Rosellijevi knjigi in ugotovili, da je točen

BUFFET pa ni niti na načrtih iz leta 1910, niti iz leta 1911. Torej novejša zadeva...
Včasih so ljudje zdržali brez


pozdrav
Darko

[železocestnik]

Pozdravljeni,

do konca trase nam je preostalo še "splezati " z višine postaje Livade ( nadmorska višina 12,84 metra) na višino postajališča Baldassi/Baldaši ( nadmorska višina 273 metrov), potem pa se spustiti do morja v Poreču.



Na tej trasi so postaje in postajališča:

27. - Bagni S.Stefano-Levade - Livade
28. - Montona - Motovun
29. - Caroiba - Karojba
30. - Raccotole - Rakotule
31. - Visinada - Vižinada
32. - Baldassi - Baldaši
33. - S.Domenica-Villa Sammarco - Labinci-Markovac
34. - Visignano d'Istria - Višnjan
35. - Villanova di Parenzo - Nova Vas
36. - Parenzo - Poreč


pozdrav
Darko

[železocestnik]

O: 5900

Pozdravljeni,

takoj za postajo Bagni S. Stefano-Levade/Livada je most preko reke Mirne, s sredino na km: 85,37109.
Dolžina mostu je 20,0 metrov, izveden je naravnost.

Naslednja postaja je Montona/Motovun na km: 89,69459.

V knjigi Giulia Rosellija iz leta 1972 izgleda takole:



Montona/Motovun na razglednici...



Kako izgleda sedaj ?


vzeto iz panoramio




Giulio Ruzzier jo postajo Motovun narisal takole:



To je edina postaja, ki ni grajena iz ravnih klesanih blokov.

V kolikor kdo potrebuje natančni potek proge, si ga lahko ogleda na povezavi dLib (22 MB):
http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IM ... 817d/IMAGE


pozdrav
Darko

[Ri Majstor]

Naravno! Taj kamen je Veli Jože klesal!

[železocestnik]

O:6075

Ja, izgleda da so res italijanski kamnoseki predčasno zapustili gradbišče, pa je potem moral kamne res Veli Jože "obklesati"

Pripraviti si moramo potek trase od Motovuna do Vižinade, ki jo je vrisal Roselli...



Zopet moramo načrt zavrteti za okoli 34 stopinj...



povečava...




pozdrav
Darko

[železocestnik]

O:6150

Pozdravljeni,

nadaljujemo pot proti Poreču.

Zapuščamo postajo Montona/Motovun na km: 89,69459.

Takoj po postaji zapeljemo v predor Motovun, ki ima sredino na km: 89,97777,

Predor je dolg 222,3 metre, izveden pa je z radijem R= 100 metrov.

To je tudi zadnji večji predor na progi do Poreča.




Sledi postajališče Caroiba/Karojba na km: 94,10335.

Takoj za postajališčem Karojbo je most Chervaro/Krvar s sredino na km: 94,25740.
Most je dolg 39,90 metra, izveden pa je v radiju R= 90 metrov. Visok je 15 metrov.





Krvar v Rosellijevi knjigi...


Naslednje postajališče je Raccotole/Rakotule na km: 96,95002.
Fotografij ni narazpolago.


Čez približno 2 km je še zadnji večji viadukt S. Vitale/Vital, s sredino na km: 98,62072.

Dolg je 63,96 metra, ispeljan je v radiju R= 80 metrov, visok pa 20 metrov.

To je zadnji večji viadukt do Poreča.

Pri Roselliju je v knjigi Cara Parenzana na sliki...




Giulio Ruzzier pa ga je tudi naslikal...




Naslednja postaja je Visinada/Vižinada na km: 102,04360

pozdrav
Darko

[miloš]

Baje so se Motovunčani hvalili,da imajo edini daleč naokoli podzemno železnico.Sicer sem pa prekolesaril traso od Škofij do Vižinade.Priporočam vsem kolesarjem,edino viadukti so neugodni,ker je na njih še tolčenec,pa seveda tuneli so spet nerazsvetljeni,na žalost-posledice vandalizma.
LP Miloš