Re: Gozdna železnica: Idrijski lauf
Objavljeno: 24.09.2019, 0:07
Pozdravljeni,
prav je, da se vsake toliko časa zaustavimo in vprašamo, kaj nam je avtor disertacije hotel sporočiti o raziskavi o prvi gozdni železnici na svetu. Posebej še, če se "prestavimo" na novo stran teme.
Na strani 2 disertacije izvemo o ignorantskem odnosu do raziskave zgodovine gozdnih železnic:
»Ta ignorantski odnos pa se odraža še v nečem. Danes uradno nobeno delo ali knjiga v svetovnem tisku ne obravnava podatkov, kje in kdaj je na svetu nastala prva gozdna železnica, kdo jo je izdelal in kakšne so bile kasnejše posledice tega izuma. Danes imamo zgodovinsko obdelane in objavljene spiske vseh prvih in nadaljnjih lokomotiv, vagonov in posadk prvih vlakov na svetu in še in še! Poznane so zgodovine prog, postaj, voznih redov in celotne pragmatike – vse to hranijo muzeji in arhivi. Ko pa nanese interes posameznika v smeri poznavanja zgodovine in razvoja gozdnega transporta, obstojimo pred zaprtimi vrati. Pot naprej njej tipajo le redki in še to zelo počasi, a vztrajno. Tako pridobivamo počasi podatke, ki bi morali biti znani in dostopni javnosti že davno prej!
Zato se v okviru našega interesa in raziskav gozdnih železnic ukvarjamo predvsem z vprašanjem primarnosti njihovega nastanka, prvih lokacij v svetu in pomembnosti za razvoj javnih železnic, pa tudi znanosti in tehnike nasploh. Pol stoletja raziskav, potovanj, voženj z vlaki, polnimi posekanega lesa in upravljanja s starimi lokomotivami so avtorja pripeljali do nenavadnih, včasih celo skrajno nenavadnih, odkritij in razkritij, ki gozdne železnice naših krajev kot tudi ostalega sveta postavljajo v neko posebno perspektivo in nam nenadoma začno osvetljevati nova ali dodatna znanja s povsem drugih stališč ali zornih kotov.
Tem, povsem novim pogledom in spoznanjem je namenjeno to delo!«
Na strani 11 zasledimo nekaj ugotovitev avtorja disertacije v zvezi s prvo gozdno železnico na svetu:
»Toda do danes si na svetu noben strokovnjak ni dovolil trditi, da je ta in ta gozdna železnica zagotovo prva na svetu! Te trditve do danes tudi ni bilo mogoče nikjer dokazati.
Prve gozdne železnice na svetu do danes ni v svojih delih obravnaval še noben avtor. Pregledana je bila vsa razpoložljiva literatura in to za obdobje zadnjega pol stoletja. Na svetu v tem času ni izšla nobena knjiga o zgodovini lesnega transporta po tirih, da ne bi ta na nek način prišla avtorju v roke. Avtorjeva zasebna knjižnica hrani večino od njih.
Seveda so tudi že pred nastankom te raziskave obstajala dela, predvsem tiskana in pisana že mnogo let tega, ki so poročala o raznih prvih poizkusih gradnje gozdnih prog. Toda v njih nikoli ne najdemo trditve o svetovni primarnosti ene od njih.
Prav podatek, da tudi z najmanjšo informacijo nihče na svetu ne promovira prve gozdne železnice na svetu, je izjemnega pomena in potrjuje, da je verjetnost, da do danes tega vprašanja še nihče ni reševal, izredno velika in zelo verjetna. Iz vsega sledi, da prve gozdne železnice v svetu res še vedno nihče ne pozna!
Šele v knjigi Gozdne železnice na Slovenskem (Brate 1995) si avtor dovoljuje skromno in sramežljivo omeniti le v enem samem stavku hipotezo (žal takrat brez potrebnih in trdnih dokazov), da je prav idrijski gozdarski lauf bil zelo verjetno prva uporabna gozdna železnica na svetu. Z zapisom te, takrat (leta 1994) še v celoti nepreverjene trditve, se je celotno delo raziskav iskanja prve gozdne železnice na svetu začelo delo na raziskavah popolnoma na novo!«
Na strani 19 disertacije naletimo na hipotezo, da niso znani podatki o prvi gozdni železnici na svetu:
»Hipoteza št. 1
Na osnovi dosedanjih raziskav virov in literature o zgodovini in razvoju gozdnih železnic trdimo, da do danes še nihče na svetu ni natančno in neizpodbitno dokazal ali objavil podatke o prvi gozdni železnici, ki bi bila izdelana na tem svetu. Neizpodbitne trditve o primarnosti prve gozdne železnice na svetu do sedaj nimamo – vse do izjave v hipotezi št. 2!
Drugo hipotezo disertacije pa smo si že ogledali:
Hipoteza št. 2
Na osnovi proučevanja gozdnih železnic sveta trdimo, da je bila prva gozdna železnica na svetu, kot tehnična naprava za prevoz lesa, tista, ki jo je leta 1820 izdelal idrijski nadgozdar Jettmar in je služila izključno le prevozu lesa brez prekinitev 30 let, nakar je bil izum posodobljen in bil v uporabi celih 106 let. Napravo so po podobni napravi v Idrijskem rudniku živega srebra poimenovali gozdarski lauf.«
Spodaj navedene avtorje na 29. stani disertacije smo do sedaj že omenili:
»Nihče do danes si v doslej objavljeni in nam znani literaturi ni prisvajal prvenstva v gradnji gozdnih železnic na svetu. Avstrijski gozdarski strokovnjak Franz Hafner (Hafner 1964) in Nemca Dietrich in njegov naslednik Bielschowsky (Dietrich, Bielschowsky 1914) v svojih delih sicer omenjajo Idrijo in njen gozdarski lauf. Obenem pa med vrsticami indirektno špekulirajo verjetnost njegovega prvenstva v svetu. Vendar ti avtorji niso bili strokovnjaki za raziskovanje zgodovine tehnike, kakor tudi ne za zgodovino železnic! Njihova strokovna dela so temeljila predvsem na opisu sodobnih delovnih pripomočkov in transportnih naprav v gozdovih tistega časa. Za to se nihče od njih ni eksplicitno spuščal v negotove in nepreverjene špekulacije z datiranjem in proučevanjem zgodovinskih prvenstev posameznih naprav in železnic. Ne glede na to pa so nakazovali smer potrebnih raziskav.«
V končnih rezultatih prvotnih raziskav o prvi gozdni železnici nam avtor disertacije na strani 60 sporoča:
"Primerjava vseh zbranih rezultatov skozi vsa leta raziskav in dela na terenu po vsem svetu je bila nadvse zanimiva in tudi presenetljiva. Ugotovili smo, da v bistvu nismo ugotovili nič oprijemljivega, razen tega, kar smo že vedeli – gozdni lauf iz idrijskih gozdov utegne biti res najstarejši tovrstni primer gozdnega transporta. To, da z vsega sveta nismo dobili tega, kar iščemo, pa vendarle tudi nekaj pove! Iz vsega smo končno izluščili zanimivo ugotovitev, da si prav nihče, nikjer na svetu do danes ni upal ali vsaj drznil zapisati trditev, da se je prav v njihovi deželi porajala prva gozdna železnica na svetu! Primat prve gozdne železnice na svetu je bil očitno od nekdaj tabu tema in za enkrat uradno ni določen. To nas vzpodbuja k temu, da svoje raziskave usmerimo še v neko drugo smer in skušamo s poznavanjem svetovnega tehniškega razvoja železnice najti prvo gozdno železnico na svetu oz. potrditi idrijski lauf kot prvo takšno napravo.
Vsi avtorji zapisov, tako starih kot novejših, so prav to vprašanje vedno puščali odprto, ali pa so se mu namerno izogibali. Katera je torej bila prva gozdna železnica, z našo raziskavo po metodi geografske selekcije posamičnih dežel nismo uspeli ugotoviti, saj vsa potovanja, terensko delo po vsem svetu in vsi pisni viri niso prinesli pričakovanega rezultata. Tako nam navidezni neuspeh iskanja prve gozdne železnice vendarle pove tole.
Prvo, kar sedaj jasno vemo, je to, da se s tem vprašanjem očitno do danes ni resneje ukvarjal še nihče. Tisti, ki bi to počel, bi prav gotovo na veliki zvon obesil svoja odkritja – saj je takšna praksa v svetu povsem običajna! Toda ne, prav nihče si v sto in sto strokovnih knjigah in zapisih do danes nikjer na svetu ni upal eksplicitno zatrditi, češ, ta in ta železnica je bila prva gozdna proga na svetu! Te trditve nismo uspeli najti nikjer!
Prvotne raziskave avtorju niso dale odgovora na zastavljena vprašanja:
»Vsekakor smo imeli prav v osnovnih izhodiščih raziskave, ko smo trdili, da za prvo gozdno železnico na svetu ta trenutek uradno ne ve nihče!
Nove raziskave in načini dela zato zahtevajo od nas nov strokovni pristop, novo metodologijo in nov način dela, vendar zastavljenega tako, da bomo vendarle pridobili iskane odgovore na že zastavljena vprašanja.«
V novejših raziskavah pa izvemo novosti na strani 81 disertacije:
»Vedeti moramo, da avtorji vseh doslej objavljenih zapisov niso bili strokovnjaki za poznavanje industrijske zgodovine. Prav tako so mnogi prvo gozdno železnico v primerjavi z opisi rudnika in njegovimi stroji preprosto omalovaževali in ji sploh niso pripisovali take pomembnosti, kot bi ji morala iti. Tako je npr. idrijski gozdarski strokovnjak dr. Franjo Kordiš v svoji razpravi o gospodarjenju z gozdovi v Idriji in okolici objavljeni v Idrijskih obzorjih (Kordiš 1993) namenil prvi gozdni železnici na svetu le štiri stavke! Tudi inženir Stanislav Mazi je v svojem delu Klavže nad Idrijo (Mazi 1955) povsem pomešal med seboj razne zgodovinske podatke in tako v svoji knjižici o klavžah povsem napačno opisal Fiedlerjev izboljšani lauf iz leta 1850 kot prvega pri nas in ga ponujal bralcu kot Jettmarjevega!
Šele dela profesorja dr. Franza Hafnerja z Dunaja dajejo slutiti, da je bil prav ta avtor tisti, ki je bil še najbližje poznavanju nastanka prve gozdne železnice na svetu – le da v svojih delih tega ni nikoli jasno zapisal! Njegovi zapisi v knjigi Der Holztransport se nam zdijo danes le kot nekakšno ovinkarjenje (Hafner 1963). Toda mož se je zavedal, da ni bil zgodovinar in si zato ni drznil trditi nekaj, o čemer ni bil popolnoma prepričan. Po drugi plati pa se lahko mirno vprašamo, kdo s cesarskega Dunaja bi lahko priznal Slovencem primat pri nekem svetovnem izumu, ki je nastal v stari Avstriji, katere del smo bili tudi mi? Zelo verjetno nihče!«
Tako smo se sedaj dokopali do tam, kjer smo se ustavili, pri dr.Exner-ju. Glede na to, da je za avtorja disertacije njegovo delo pomembno pri raziskavi idrijskega laufa, bomo zapis v disertaciji navedli še enkrat:
»Večino zmede in napačnih interpretacij v vsej literaturi dokončno odpravlja dr. W. F. Exner v svojem temeljnem delu Das Moderne Transportwesen im Dienste der Land- und Forstwirtschaft iz leta 1877 (Exner 1877), v katerem natančno in podrobno našteva tedanje sisteme tirnega transporta, vključujoče tudi transport v gozdovih. Presenetljivo je dejstvo, da Exnerja kot relevanten vir navajajo skoraj vsi zgoraj omenjeni avtorji, le prepisi v njihov način zapisa in citirano literaturo so praviloma povsod ali pomanjkljivi ali pa preprosto napačni! Kaj je vzrok temu, nam žal ni uspelo ugotoviti, zdi pa se, da je kriva le nenatančnost oz. površnost pri delu in nezainteresiranost avtorjev, da se dokopljejo do končne resnice. Zdi se, da se primat izdelave gozdne železnice v svetu takrat nikomur ni zdel posebno pomemben in zanimiv, zato temu vprašanju niso posvečali večje pozornosti.«
Tako, ta pregled smo morali narediti, da imamo sedaj celoten pregled nad delom disertacije, ki obravnava prvinskost idrijskega laufa na svetu!
pozdrav
Darko
prav je, da se vsake toliko časa zaustavimo in vprašamo, kaj nam je avtor disertacije hotel sporočiti o raziskavi o prvi gozdni železnici na svetu. Posebej še, če se "prestavimo" na novo stran teme.
Na strani 2 disertacije izvemo o ignorantskem odnosu do raziskave zgodovine gozdnih železnic:
»Ta ignorantski odnos pa se odraža še v nečem. Danes uradno nobeno delo ali knjiga v svetovnem tisku ne obravnava podatkov, kje in kdaj je na svetu nastala prva gozdna železnica, kdo jo je izdelal in kakšne so bile kasnejše posledice tega izuma. Danes imamo zgodovinsko obdelane in objavljene spiske vseh prvih in nadaljnjih lokomotiv, vagonov in posadk prvih vlakov na svetu in še in še! Poznane so zgodovine prog, postaj, voznih redov in celotne pragmatike – vse to hranijo muzeji in arhivi. Ko pa nanese interes posameznika v smeri poznavanja zgodovine in razvoja gozdnega transporta, obstojimo pred zaprtimi vrati. Pot naprej njej tipajo le redki in še to zelo počasi, a vztrajno. Tako pridobivamo počasi podatke, ki bi morali biti znani in dostopni javnosti že davno prej!
Zato se v okviru našega interesa in raziskav gozdnih železnic ukvarjamo predvsem z vprašanjem primarnosti njihovega nastanka, prvih lokacij v svetu in pomembnosti za razvoj javnih železnic, pa tudi znanosti in tehnike nasploh. Pol stoletja raziskav, potovanj, voženj z vlaki, polnimi posekanega lesa in upravljanja s starimi lokomotivami so avtorja pripeljali do nenavadnih, včasih celo skrajno nenavadnih, odkritij in razkritij, ki gozdne železnice naših krajev kot tudi ostalega sveta postavljajo v neko posebno perspektivo in nam nenadoma začno osvetljevati nova ali dodatna znanja s povsem drugih stališč ali zornih kotov.
Tem, povsem novim pogledom in spoznanjem je namenjeno to delo!«
Na strani 11 zasledimo nekaj ugotovitev avtorja disertacije v zvezi s prvo gozdno železnico na svetu:
»Toda do danes si na svetu noben strokovnjak ni dovolil trditi, da je ta in ta gozdna železnica zagotovo prva na svetu! Te trditve do danes tudi ni bilo mogoče nikjer dokazati.
Prve gozdne železnice na svetu do danes ni v svojih delih obravnaval še noben avtor. Pregledana je bila vsa razpoložljiva literatura in to za obdobje zadnjega pol stoletja. Na svetu v tem času ni izšla nobena knjiga o zgodovini lesnega transporta po tirih, da ne bi ta na nek način prišla avtorju v roke. Avtorjeva zasebna knjižnica hrani večino od njih.
Seveda so tudi že pred nastankom te raziskave obstajala dela, predvsem tiskana in pisana že mnogo let tega, ki so poročala o raznih prvih poizkusih gradnje gozdnih prog. Toda v njih nikoli ne najdemo trditve o svetovni primarnosti ene od njih.
Prav podatek, da tudi z najmanjšo informacijo nihče na svetu ne promovira prve gozdne železnice na svetu, je izjemnega pomena in potrjuje, da je verjetnost, da do danes tega vprašanja še nihče ni reševal, izredno velika in zelo verjetna. Iz vsega sledi, da prve gozdne železnice v svetu res še vedno nihče ne pozna!
Šele v knjigi Gozdne železnice na Slovenskem (Brate 1995) si avtor dovoljuje skromno in sramežljivo omeniti le v enem samem stavku hipotezo (žal takrat brez potrebnih in trdnih dokazov), da je prav idrijski gozdarski lauf bil zelo verjetno prva uporabna gozdna železnica na svetu. Z zapisom te, takrat (leta 1994) še v celoti nepreverjene trditve, se je celotno delo raziskav iskanja prve gozdne železnice na svetu začelo delo na raziskavah popolnoma na novo!«
Na strani 19 disertacije naletimo na hipotezo, da niso znani podatki o prvi gozdni železnici na svetu:
»Hipoteza št. 1
Na osnovi dosedanjih raziskav virov in literature o zgodovini in razvoju gozdnih železnic trdimo, da do danes še nihče na svetu ni natančno in neizpodbitno dokazal ali objavil podatke o prvi gozdni železnici, ki bi bila izdelana na tem svetu. Neizpodbitne trditve o primarnosti prve gozdne železnice na svetu do sedaj nimamo – vse do izjave v hipotezi št. 2!
Drugo hipotezo disertacije pa smo si že ogledali:
Hipoteza št. 2
Na osnovi proučevanja gozdnih železnic sveta trdimo, da je bila prva gozdna železnica na svetu, kot tehnična naprava za prevoz lesa, tista, ki jo je leta 1820 izdelal idrijski nadgozdar Jettmar in je služila izključno le prevozu lesa brez prekinitev 30 let, nakar je bil izum posodobljen in bil v uporabi celih 106 let. Napravo so po podobni napravi v Idrijskem rudniku živega srebra poimenovali gozdarski lauf.«
Spodaj navedene avtorje na 29. stani disertacije smo do sedaj že omenili:
»Nihče do danes si v doslej objavljeni in nam znani literaturi ni prisvajal prvenstva v gradnji gozdnih železnic na svetu. Avstrijski gozdarski strokovnjak Franz Hafner (Hafner 1964) in Nemca Dietrich in njegov naslednik Bielschowsky (Dietrich, Bielschowsky 1914) v svojih delih sicer omenjajo Idrijo in njen gozdarski lauf. Obenem pa med vrsticami indirektno špekulirajo verjetnost njegovega prvenstva v svetu. Vendar ti avtorji niso bili strokovnjaki za raziskovanje zgodovine tehnike, kakor tudi ne za zgodovino železnic! Njihova strokovna dela so temeljila predvsem na opisu sodobnih delovnih pripomočkov in transportnih naprav v gozdovih tistega časa. Za to se nihče od njih ni eksplicitno spuščal v negotove in nepreverjene špekulacije z datiranjem in proučevanjem zgodovinskih prvenstev posameznih naprav in železnic. Ne glede na to pa so nakazovali smer potrebnih raziskav.«
V končnih rezultatih prvotnih raziskav o prvi gozdni železnici nam avtor disertacije na strani 60 sporoča:
"Primerjava vseh zbranih rezultatov skozi vsa leta raziskav in dela na terenu po vsem svetu je bila nadvse zanimiva in tudi presenetljiva. Ugotovili smo, da v bistvu nismo ugotovili nič oprijemljivega, razen tega, kar smo že vedeli – gozdni lauf iz idrijskih gozdov utegne biti res najstarejši tovrstni primer gozdnega transporta. To, da z vsega sveta nismo dobili tega, kar iščemo, pa vendarle tudi nekaj pove! Iz vsega smo končno izluščili zanimivo ugotovitev, da si prav nihče, nikjer na svetu do danes ni upal ali vsaj drznil zapisati trditev, da se je prav v njihovi deželi porajala prva gozdna železnica na svetu! Primat prve gozdne železnice na svetu je bil očitno od nekdaj tabu tema in za enkrat uradno ni določen. To nas vzpodbuja k temu, da svoje raziskave usmerimo še v neko drugo smer in skušamo s poznavanjem svetovnega tehniškega razvoja železnice najti prvo gozdno železnico na svetu oz. potrditi idrijski lauf kot prvo takšno napravo.
Vsi avtorji zapisov, tako starih kot novejših, so prav to vprašanje vedno puščali odprto, ali pa so se mu namerno izogibali. Katera je torej bila prva gozdna železnica, z našo raziskavo po metodi geografske selekcije posamičnih dežel nismo uspeli ugotoviti, saj vsa potovanja, terensko delo po vsem svetu in vsi pisni viri niso prinesli pričakovanega rezultata. Tako nam navidezni neuspeh iskanja prve gozdne železnice vendarle pove tole.
Prvo, kar sedaj jasno vemo, je to, da se s tem vprašanjem očitno do danes ni resneje ukvarjal še nihče. Tisti, ki bi to počel, bi prav gotovo na veliki zvon obesil svoja odkritja – saj je takšna praksa v svetu povsem običajna! Toda ne, prav nihče si v sto in sto strokovnih knjigah in zapisih do danes nikjer na svetu ni upal eksplicitno zatrditi, češ, ta in ta železnica je bila prva gozdna proga na svetu! Te trditve nismo uspeli najti nikjer!
Prvotne raziskave avtorju niso dale odgovora na zastavljena vprašanja:
»Vsekakor smo imeli prav v osnovnih izhodiščih raziskave, ko smo trdili, da za prvo gozdno železnico na svetu ta trenutek uradno ne ve nihče!
Nove raziskave in načini dela zato zahtevajo od nas nov strokovni pristop, novo metodologijo in nov način dela, vendar zastavljenega tako, da bomo vendarle pridobili iskane odgovore na že zastavljena vprašanja.«
V novejših raziskavah pa izvemo novosti na strani 81 disertacije:
»Vedeti moramo, da avtorji vseh doslej objavljenih zapisov niso bili strokovnjaki za poznavanje industrijske zgodovine. Prav tako so mnogi prvo gozdno železnico v primerjavi z opisi rudnika in njegovimi stroji preprosto omalovaževali in ji sploh niso pripisovali take pomembnosti, kot bi ji morala iti. Tako je npr. idrijski gozdarski strokovnjak dr. Franjo Kordiš v svoji razpravi o gospodarjenju z gozdovi v Idriji in okolici objavljeni v Idrijskih obzorjih (Kordiš 1993) namenil prvi gozdni železnici na svetu le štiri stavke! Tudi inženir Stanislav Mazi je v svojem delu Klavže nad Idrijo (Mazi 1955) povsem pomešal med seboj razne zgodovinske podatke in tako v svoji knjižici o klavžah povsem napačno opisal Fiedlerjev izboljšani lauf iz leta 1850 kot prvega pri nas in ga ponujal bralcu kot Jettmarjevega!
Šele dela profesorja dr. Franza Hafnerja z Dunaja dajejo slutiti, da je bil prav ta avtor tisti, ki je bil še najbližje poznavanju nastanka prve gozdne železnice na svetu – le da v svojih delih tega ni nikoli jasno zapisal! Njegovi zapisi v knjigi Der Holztransport se nam zdijo danes le kot nekakšno ovinkarjenje (Hafner 1963). Toda mož se je zavedal, da ni bil zgodovinar in si zato ni drznil trditi nekaj, o čemer ni bil popolnoma prepričan. Po drugi plati pa se lahko mirno vprašamo, kdo s cesarskega Dunaja bi lahko priznal Slovencem primat pri nekem svetovnem izumu, ki je nastal v stari Avstriji, katere del smo bili tudi mi? Zelo verjetno nihče!«
Tako smo se sedaj dokopali do tam, kjer smo se ustavili, pri dr.Exner-ju. Glede na to, da je za avtorja disertacije njegovo delo pomembno pri raziskavi idrijskega laufa, bomo zapis v disertaciji navedli še enkrat:
»Večino zmede in napačnih interpretacij v vsej literaturi dokončno odpravlja dr. W. F. Exner v svojem temeljnem delu Das Moderne Transportwesen im Dienste der Land- und Forstwirtschaft iz leta 1877 (Exner 1877), v katerem natančno in podrobno našteva tedanje sisteme tirnega transporta, vključujoče tudi transport v gozdovih. Presenetljivo je dejstvo, da Exnerja kot relevanten vir navajajo skoraj vsi zgoraj omenjeni avtorji, le prepisi v njihov način zapisa in citirano literaturo so praviloma povsod ali pomanjkljivi ali pa preprosto napačni! Kaj je vzrok temu, nam žal ni uspelo ugotoviti, zdi pa se, da je kriva le nenatančnost oz. površnost pri delu in nezainteresiranost avtorjev, da se dokopljejo do končne resnice. Zdi se, da se primat izdelave gozdne železnice v svetu takrat nikomur ni zdel posebno pomemben in zanimiv, zato temu vprašanju niso posvečali večje pozornosti.«
Tako, ta pregled smo morali narediti, da imamo sedaj celoten pregled nad delom disertacije, ki obravnava prvinskost idrijskega laufa na svetu!
pozdrav
Darko