Pozdravljeni,
videli smo že, kakšne težave si je avtor disertacije nakopal, ker ni točno dognal, kdaj naj bi Fiedler sploh prišel v Idrijo. Pričel je z ugibanjem, kdaj je pričel s predelavami starega idrijskega laufa in kdaj so ga začeli uporabljati…
Na strani 90 disertacije smo že prebrali:
»Očitno jo je načrtoval koncem štiridesetih let 19. stoletja, vemo pa, da so novi gozdni lauf začeli uporabljati šele leta 1850 (Exner 1877).«
V naših raziskavah smo do sedaj ugotovili, da je
Fiedler prišel v Idrijo za gozdarskega mojstra šele leta 1850.
To je celo njegova izjava v članku, ki ga je napisal avgusta 1855 in ki je bil objavljen leta 1856, torej je 100% pravilen podatek, da je prišel v Idrijo leta 1850.
Izkazalo se je torej, da je ugibanje avtorja napačno!
Načrtovanje predelave idrijskega laufa se torej ni pričelo koncem štiridesetih let 19. stoletja.
Mislim, da si v disertacijah ne moreš privoščiti takšna ugibanja.
V kolikor bi avtor sledil viru (Exner 1877), ki ga navaja pri tem ugibanju, bi bilo vse v redu in pravilno.
Exner je bil pač »stari maček« in je pazil kaj napiše.
Več o Exnerju na wikipediji:
https://de.wikipedia.org/wiki/Wilhelm_Exner
V tem primeru je Exner napisal:
»Im Jahre 1850 begann Fiedler seine Studie über das Bringungswesen mittelst Eisenbahnen…«
Prevod:
»V letu 1850 je Fiedler začel svoje študije o prevozih lesa s pomočjo železnice…«
Naziv Fiedlerjevega članka (objavljenega leta 1856) Exner ni citiral v svoji knjigi, navedel je samo točno v katerem zvezku in strani revije je bil objavljen v letu 1856.
Naslov Fiedlerjevega članka se glasi:
"Die Wichtigkeit des Nutzungsbetriebes in Hochgebirgsforsten im Allgemeinen, und die vortheilhafte Anwendung der Eisen-bahnen bei dem Holztransporte insbesondere."
Prevod:
»Pomembnost rabe visokogorskih gozdov v na splošno in koristna uporaba železnice pri transportu lesa.«
V tem članku je Fiedler napisal vse, od svojega prihoda v Idrijo leta 1850, o tem, kako se je začel zanimati za idrijski lauf, saj je prvič videl uporabo »lesene« železnice za prevoz lesa.
Zanimala pa ga je predelava izključno zato, da poveča učinkovitost »starega« idrijskega laufa. Seveda zato, da bi bil prevoz lesa bolj dobičkonosen. Zato bi morala biti predelava laufa tudi kolikor se da poceni. Kasneje bomo videli, zakaj mu je to tako dobro uspelo.
Pogledali si bomo tudi, kakšne težave je imel avtor disertacije z
datiranjem načrtov idrijskega laufa, predvsem zato, ker ni preučil tega Fidlerjevega članka iz leta 1855.
Na strani 94 disertacije je avtor disertacije prevzel skico Fiedlerjevega laufa iz Exnerjeve knjige:
»Slika 21: Lauf druge generacije oz. Fiedlerjev lauf
Vir: Exner, W. F. Das moderne Transportwesen in Land- und Forstwirschaft, II del.
Fiedlerjev gozdarski lauf iz idrijskih gozdov, kot nam ga podaja prof. Exner. Gre za doslej najboljšo in najstarejšo predstavitev tega laufa. Skici nam podajata prvotno obliko Fiedlerjevega laufa iz obdobja 1850–1853.«
Tudi mi si bomo pogledali to sliko v Exnerjevi knjigi:
To skico iz leta 1877 primerjamo z Fiedlerjevo skico, ki jo je narisal avgusta 1855, objavljena je bila v članku leta 1856 v reviji: »Österreichische Vierteljahsschrift für Forstwesen«, v 2. in 3. zvezku leta 1856:
Vidimo, da je
Exner verno posnel Fiedlerjev načrt predelanega laufa, edino, kar je spremenil je to, da ga je usmeril v drugo stran.
Se pravi, da Exnerjeva skica ni najstarejša predstavitev Fiedlerjeve predelave laufa, kot trdi avtor disertacije na strani 94.
Dokopali smo se do originalnega načrta inovatorja Fiedlerja, ki je od Exnerjeve skice starejša 21 let in je nastala ob zaključku predelave laufa!
Ravno zato, ker avtor disertacije ni poiskal izvornega Fiedlerjevega članka, ni znal datirati skice proge idrijskega laufa na strani 93 disertacije:
"Slika 20: Proga Fiedlerjevega laufa
Vir: Arhiv Mestnega muzeja v Idriji, zbirka listin.
V idrijskem mestnem muzeju se je ohranila skica proge Fiedlerjevega izboljšanega laufa iz časa po letu 1850. Tudi takrat še niso poznali krivljenja lesenih tirnic."
Ta skica (Slika 20 v disertaciji) je odrezan del Fiedlerjeve skice (polovica), ki je bila objavljena leta 1856.
Mi si bomo pogledali originalno Fidlerjevo skico:
Seveda je ta skica Fiedlerjevega predelanega lufa lahko nastala tudi kasneje, pri prerisovanju v druge knjige oz. Atlase. Včasih v knjigah niso objavljali večjih skic in so jih zbrali in izdali v Atlasu k knjigi.
En tak
očitni primer prerisovanja Exnerjevega načrta je v delu:
"Heusinger von Waldegg, Edmund: Handbuch für specielle Eisenbahn-Technik. 5. Band: Bau und Betrieb der Sekundär- und Tertiärbahnen", Leipzig 1878.
Heusinger plemeniti Waldegg je bil leta 1878 že "star, prekaljen maček", inovator (Heusingerjevo krmiljenje), poznavalec železnic in je seveda
ocenil, da je najbolje prepisati vse po vrsti od Exnerja.
Več o Heusingerju na wikipediji:
nemška:
https://de.wikipedia.org/wiki/Edmund_He ... on_Waldegg
angleška:
https://en.wikipedia.org/wiki/Edmund_He ... on_Waldegg
Dobesedno je celo prepisal Exnerjev vir, torej Fiedlerjev članek v »Österreichische Vierteljahsschrift für Forstwesen«, v 2. in 3. zvezku leta 1856 !
Ker pa je tudi Exner vse prepisal od Fiedlerja, bi moralo biti vse prav!!
V disertaciji je avtor naredil napaki, ker je pričel
»tiščati« začetek idrijskega laufa za nekaj let v preteklost in ravno tako pri letnici predelave starega laufa, ko je
»tiščal« pričetek načrtovanja predelave starega idrijskega laufa za par let »nazaj«, celo pred prihod Fiedlerja v Idrijo.
Obe napaki je avtor naredil,
kljub temu, da so pred njim v literaturi že uporabljali originalni tekst inovatorja, nadgozdarja Fiedlerja, v katerem so bili pač pravilni podatki.
Načrt idrijskega laufa iz Heusingerjeve knjige iz leta 1878 je ravno tako orientiran kot pri Exnerju leta 1877:
Opomba: slike 10, 11 in 12 prikazujejo voz idrijskega laufa. Slika 15 pripada drugi železnici (desni spodnji vogal).
Heusinger je torej v celoti dobesedno prepisal tekst in Exnerjeve knjige in prerisal načrt. Ocenil je, da je Exnerjevo delo zaupanja vredno.
Zato je tudi v
Heusingerjevi knjigi zapisano, da je
prvi idrijski lauf pričel voziti v dvajsetih letih ( »…in den 20er Jahren…«) in da je
Fiedler pričel s študijami o transportu lesa iz idrijskih gozdov leta 1850 (»Im Jahre 1850 begann Fiedler seine Studien über das Bringungswesen mitelst Eisenbahnen…«).
Nobene novice, da bi leta 1850 prenovljeni idrijski lauf že vozil!
Edino letnico, ki jo je navedel Heusinger (in seveda tudi Exner) je
leto 1853, ko je
Fiedler prvič postavil prenovljeni idrijski lauf na rižo. Rižo je namreč uporabil kot spodnji ustroj.
Kdaj pa je prvič zapeljal prenovljeni idrijski lauf, nam pa tudi Fiedler ni zapisal v članku. Tudi pri njem je nastarejša omenjena letnica 1853, ta postavitev predelanega laufa na rižo.
ZAKLJUČEK dosedanje raziskave
začetka obratovanja "starega" idrijskega laufa:
Od
Ladislava Fiedlerja, ki je predelal star idrijski lauf, prevzamemo letnico pričetka obratovanja prvega idrijskega laufa.
Avgusta 1855 je zapisal:
"
Pred okoli 30 leti so v deželi Kranjski in sicer v idrijskih gozdovih, gozdarji začeli uporabljati za prevoz lesa iz gozdov lesene "železnice" (Holzbahn)."
Torej "okoli" leta 1825!
Trditev inž. Mazija, da je pričel idrijski lauf obratovati
leta 1820, zavržemo, glede na to, da ni podal nobenega dokaza za to letnico.
Ravno tako
zavržemo trditev avtorja disertacije o pričetku obratovanja idrijskega laufa v letu 1820, ki jo je očitno prevzel od inž. Mazija, saj tudi
ni podal nobenega novega dokaza o obratovanju v tem letu.
Dokler se ne najde ustrezen zgodovinski dokaz, da je pričel idrijski lauf obratovati leta 1820, se pač ne sme uporabljati letnice 1820!
Pravilno datiranje začetka obratovanja idrijskega laufa je torej:
"okrog leta 1825"
INTERMEZZO:
Zanimivo je to, da si
avtorji pred več kot sto leti: Exner (1877), Heusinger plemeniti Waldegg (1878), G.R. Förster (1885), pl. Enger (1907) niso izmišljali letnice pričetka obratovanja idrijskega laufa, ampak so vsi letnico povzeli po viru Fiedler iz leta 1856 oziroma Exner (1877).
Vsak od avtorjev je po svoje datiral pričetek idrijskega laufa:
Exner:
"v dvajsetih letih"
pl. Heusinger:
"v dvajsetih letih"
G.R. Förster:
"sredi dvajsetih let"
pl. Engel:
"sredina dvajsetih let"
In kaj piše v slovenski wikipediji
leta 2019
"Več oprijemljivih podatkov o gozdnih progah pa je iz leta 1820, ko je idrijski nadgozdar Jettmar izdelal gozdno železnico za oskrbovanje rudnika z lesom."
vir: Brate, Tadej. Gozdne železnice na Slovenskem. ČZP Kmečki glas. Ljubljana 1994. (COBISS)
To je lep primer, kako se začne s pretiravanji.
V viru, ki ga navaja pisec v vikipediji piše: "
V zapiskih iz leta 1820 beremo, da je idrijski nadgozdar Jettmar izdelal gozdno železnico..."
V bistvu ni bilo do sedaj najdenega še nobenega zapiska iz leta 1820 !
In naenkrat
iz "zapiskov" nastanejo v vikipediji
"oprijemljivi podatki" iz leta 1820.
Rad bi videl samo en "oprijemljivi" podatek za leto 1820. Seveda tak, ki vzdrži presojo zgodovinske vede.
ZANIMIVOST:
Zanimivo je, kako je bil leta 1960 previden Ivan Mohorič v knjigi "Zgodovina živosrebrnega rudnika v Idriji" pri datiranju ali pa je upošteval dodatno literaturo iz nemškega govornega območja. Zapisal je:
"Posebnost idrijskih gozdov je bila gozdna železnica, katero je zgradil idrijski nadgozdar Jettmar
okrog leta 1820."
Ni hotel napisati 1820 kot inž. Mazi. "Okrog leta" pa pomeni lahko 5 let gor ali dol
Videl je, da ni nobenega zgodovinskega dokaza za leto 1820.
Večino ostalih podatkov je povzel po inž. Maziju in to tudi pravilno citiral.
Seveda, bil je pravnik, študiral je v Pragi, bil politik, gospodarstvenik in nazadnje znanstveni sodelavec EF v Ljubljani.
Imel je kilometrino, saj je v času pisanja zgodovine idrijskega rudnika imel za sabo že več kot 7 desetletij...
vir: dLib.si
Več o Ivanu Mohoriču na wikipediji:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Ivan_Mohori%C4%8D
Načrte prenovljenega laufa smo si ogledali. Preostane nam še
ogled skice prvega, "starega" laufa.
Se nadaljuje...
pozdrav
Darko