Re: Gozdna železnica: Idrijski lauf
Objavljeno: 14.10.2019, 1:07
Pozdravljeni,
kot smo že napisali, smo s pregledovanjem literature, ki je na voljo "za vogalom*" (Fiedlerjev članek) zaorali novo pot, ki je avtor disertacije ni znal najti oziroma je popolnoma zaupal tistim, ki so pred njim opravili delo pregledovanja izvorne literature.
Pri začetku obratovanja prvega idrijskega laufa smo že ugotovili, da je avtor disertacije naredil napako in zaupal inž. Maziju in letnici 1820 brez kakršnegakoli dokaza. S pomočjo Fiedlerjevega članka smo se dokopali do novega podatka: okoli leta 1825.
Sedaj prehajamo s pregledovanjem Fiedlerjevega članka pravzaprav na preverjanje drugih, tujih avtorjev, ki so celo citirali Fiedlerjev članek, torej naj bi ga pazljivo prebrali. Preverjamo tuje avtorje, ki jih je navedel avtor disertacije in tudi tiste, ki smo jih v dosedanji raziskavi tukaj na forumu dodatno našli sami.
Torej, ali so vsi ti tuji avtorji pravilno povzeli Fiedlerjev članek oziroma, ali so ga pozorno prebrali in razumeli
Odgovor je: ne!
Prva napaka, na katero sem naletel je tirna razdalja prvega idrijskega laufa.
Vsi tuji avtorji po vrsti navajajo tirno razdaljo 342 mm.
Edini, ki ne navaja te tirne razdalje je inž. Mazi, ki sploh ne navaja tirne razdalje niti za prvi, niti za drugi idrijski lauf.
Avtor disertacije je povzel tirno razdaljo po dr. Exnerju ( na strani 82 disetacije).
Takole je zapisal:
"Proga je bila izdelana podobno kot tista v jamskih rovih s to razliko, da sta bila po dva tramova pravokotnega preseka (tirnici) približnih dimenzij višine od 263 do 405 mm, in 210 do 316 mm širine, ki sta bila otesana le zgoraj (vozna površina) in vertikalno znotraj bočno med obema tramovoma – tirnicama (površina vprijema vertikalnih kotalk), med seboj bolj oddaljena, kot je bil to primer proge v jami. Zato nista imela med seboj le nekaj centimetrov široke reže, kot je to bilo v uporabi v rudniku, ampak je bila razdalja med njima celih 342 mm! (13 dunajskih col), kar je pomenilo tedanjo tirno širino."
Po sklepanju avtorja disertacije razdalja med notranjima površinama tramov (tirnic) 342 mm pomeni tirno širino.
To je pravilno sklepanje avtorja disertacije, vendar samo v enem primeru: v kolikor je ta razdalja tudi tirna razdalja (špura) koles vozička.
Podatka o tirni širini vozička pa avtor disertacije ni imel na voljo, saj si ni ogledal Fiedlerjevega članka.
Videli smo, da sta bila tramova (tirnici) široki od 210 do 316 mm, kar omogoča kar precejšen nabor tirne širine koles vozička. Pravzaprav se pokaže, da razdalja med tramovoma sploh ni pomembna, če govorimo o tirni širini idrijskega laufa. Seveda pa mora biti v nekem tolerančnem polju v primerjavi s tirno širino koles vozička, da kolesa ne začnejo segati preko roba trama (tirnice).
Tirna širina idrijskega laufa je tirna širina vozička !
Kaj je napisal dr. Exner, ki ga je citiral avtor disertacije?
"Die Spurweite war demnach 342 mm".
Besedica "demnach" v nemščini pomeni: torej, zato, tedaj.
Uporablja se takrat, ko nekaj logično povzemamo.
Tukaj dr. Exner ni logično povzemal prejšnjega svojega stavka:
"Die Holzbahnen selbst bestanden aus zwei von einander 342 mm (13") entfernt liegenden starken Bäumen, 5,7 m bis 7,6 m Lang, 263 mm bis 405 mm stark, welche Geleise bildeten."
V povzetku avtorja disertacije:
"Proga je bila izdelana podobno kot tista v jamskih rovih s to razliko, da sta bila po dva tramova pravokotnega preseka (tirnici) približnih dimenzij višine od 263 do 405 mm, in 210 do 316 mm širine, ki sta bila otesana le zgoraj (vozna površina) in vertikalno znotraj bočno med obema tramovoma – tirnicama (površina vprijema vertikalnih kotalk), med seboj bolj oddaljena, kot je bil to primer proge v jami. Zato nista imela med seboj le nekaj centimetrov široke reže, kot je to bilo v uporabi v rudniku, ampak je bila razdalja med njima celih 342 mm! (13 dunajskih col), kar je pomenilo tedanjo tirno širino. Tramovi – tirnice – so bili dolgi med 5,7–7,6 m in so bili s spodnje strani povezani (pritrjeni) s pragovi, ki so morali držati točen tirni razvor (širino tira)."
Iz disertacije izvemo tudi to, da idrijski lauf ni bil izveden v radiju, saj niso krivili tramov ampak so jih "zlagali" tako, da so "lovili" radij v krivinah z izdelavo vrste ravnih segmentov. To pomeni, da je bil velik problem z "lovljenjem" radija in da bi bilo kar narobe, če bi bila kolesa vozička na isti tirni razdalji kot sta bila razmaknjena trama (tirnici).
Glede na to, da sta bila trama (tirnici) dovolj široka, ni bilo problema razširiti tirno širino koles vozička. Seveda le toliko, da ne bi na zunanji strani trama izpadla s trama.
Sedaj nam je jasno, da razdalja med tramoma skoraj sigurno ni bila pri idrijskem laufu tirna širina koles vozička, še posebej če vemo, da je moral "loviti" slabo izveden, improviziran radij (krivino).
In tukaj je tujim avtorjem "zdrsnilo". Vsem po vrsti. Niso pozorno prebrali Fiedlerjevega članka ali pa ga niso razumeli.
Prvi je bil leta 1877 dr. Exner: "Die Spurweite war demnach 342 mm".
sledili so mu:
Edmund Heusinger plemeniti Waldegg leta 1878: "Die Spurweite war demnach 342 mm". (dobesedni prepis!)
G. R. Förster leta 1885: Die Spurweite war 342 mm.
Aleksander plemeniti Engel leta 1907: Die Spurweite war 342 mm.
...in mnogi drugi
Kolikšna je bila resnično tirna širina prvega idrijskega laufa bomo izvedeli v nadaljevanju pregleda Fiedlerjevega članka, ki ga je napisal avgusta leta 1855. Idijski lauf je imel pred očmi, saj ga je proučeval, kako ga izboljšati.
Če on ni vedel, kolika je bila tirna širina, potem to ne more vedeti nihče. Načrtov do sedaj še nismo našli!
"za vogalom*"= na spletu (vpišeš v Google revijo, ki smo jo navedli) ali pa se odpraviš pod Rožnik v Gozdarsko knjižnico
Se nadaljuje
pozdrav
Darko
kot smo že napisali, smo s pregledovanjem literature, ki je na voljo "za vogalom*" (Fiedlerjev članek) zaorali novo pot, ki je avtor disertacije ni znal najti oziroma je popolnoma zaupal tistim, ki so pred njim opravili delo pregledovanja izvorne literature.
Pri začetku obratovanja prvega idrijskega laufa smo že ugotovili, da je avtor disertacije naredil napako in zaupal inž. Maziju in letnici 1820 brez kakršnegakoli dokaza. S pomočjo Fiedlerjevega članka smo se dokopali do novega podatka: okoli leta 1825.
Sedaj prehajamo s pregledovanjem Fiedlerjevega članka pravzaprav na preverjanje drugih, tujih avtorjev, ki so celo citirali Fiedlerjev članek, torej naj bi ga pazljivo prebrali. Preverjamo tuje avtorje, ki jih je navedel avtor disertacije in tudi tiste, ki smo jih v dosedanji raziskavi tukaj na forumu dodatno našli sami.
Torej, ali so vsi ti tuji avtorji pravilno povzeli Fiedlerjev članek oziroma, ali so ga pozorno prebrali in razumeli
Odgovor je: ne!
Prva napaka, na katero sem naletel je tirna razdalja prvega idrijskega laufa.
Vsi tuji avtorji po vrsti navajajo tirno razdaljo 342 mm.
Edini, ki ne navaja te tirne razdalje je inž. Mazi, ki sploh ne navaja tirne razdalje niti za prvi, niti za drugi idrijski lauf.
Avtor disertacije je povzel tirno razdaljo po dr. Exnerju ( na strani 82 disetacije).
Takole je zapisal:
"Proga je bila izdelana podobno kot tista v jamskih rovih s to razliko, da sta bila po dva tramova pravokotnega preseka (tirnici) približnih dimenzij višine od 263 do 405 mm, in 210 do 316 mm širine, ki sta bila otesana le zgoraj (vozna površina) in vertikalno znotraj bočno med obema tramovoma – tirnicama (površina vprijema vertikalnih kotalk), med seboj bolj oddaljena, kot je bil to primer proge v jami. Zato nista imela med seboj le nekaj centimetrov široke reže, kot je to bilo v uporabi v rudniku, ampak je bila razdalja med njima celih 342 mm! (13 dunajskih col), kar je pomenilo tedanjo tirno širino."
Po sklepanju avtorja disertacije razdalja med notranjima površinama tramov (tirnic) 342 mm pomeni tirno širino.
To je pravilno sklepanje avtorja disertacije, vendar samo v enem primeru: v kolikor je ta razdalja tudi tirna razdalja (špura) koles vozička.
Podatka o tirni širini vozička pa avtor disertacije ni imel na voljo, saj si ni ogledal Fiedlerjevega članka.
Videli smo, da sta bila tramova (tirnici) široki od 210 do 316 mm, kar omogoča kar precejšen nabor tirne širine koles vozička. Pravzaprav se pokaže, da razdalja med tramovoma sploh ni pomembna, če govorimo o tirni širini idrijskega laufa. Seveda pa mora biti v nekem tolerančnem polju v primerjavi s tirno širino koles vozička, da kolesa ne začnejo segati preko roba trama (tirnice).
Tirna širina idrijskega laufa je tirna širina vozička !
Kaj je napisal dr. Exner, ki ga je citiral avtor disertacije?
"Die Spurweite war demnach 342 mm".
Besedica "demnach" v nemščini pomeni: torej, zato, tedaj.
Uporablja se takrat, ko nekaj logično povzemamo.
Tukaj dr. Exner ni logično povzemal prejšnjega svojega stavka:
"Die Holzbahnen selbst bestanden aus zwei von einander 342 mm (13") entfernt liegenden starken Bäumen, 5,7 m bis 7,6 m Lang, 263 mm bis 405 mm stark, welche Geleise bildeten."
V povzetku avtorja disertacije:
"Proga je bila izdelana podobno kot tista v jamskih rovih s to razliko, da sta bila po dva tramova pravokotnega preseka (tirnici) približnih dimenzij višine od 263 do 405 mm, in 210 do 316 mm širine, ki sta bila otesana le zgoraj (vozna površina) in vertikalno znotraj bočno med obema tramovoma – tirnicama (površina vprijema vertikalnih kotalk), med seboj bolj oddaljena, kot je bil to primer proge v jami. Zato nista imela med seboj le nekaj centimetrov široke reže, kot je to bilo v uporabi v rudniku, ampak je bila razdalja med njima celih 342 mm! (13 dunajskih col), kar je pomenilo tedanjo tirno širino. Tramovi – tirnice – so bili dolgi med 5,7–7,6 m in so bili s spodnje strani povezani (pritrjeni) s pragovi, ki so morali držati točen tirni razvor (širino tira)."
Iz disertacije izvemo tudi to, da idrijski lauf ni bil izveden v radiju, saj niso krivili tramov ampak so jih "zlagali" tako, da so "lovili" radij v krivinah z izdelavo vrste ravnih segmentov. To pomeni, da je bil velik problem z "lovljenjem" radija in da bi bilo kar narobe, če bi bila kolesa vozička na isti tirni razdalji kot sta bila razmaknjena trama (tirnici).
Glede na to, da sta bila trama (tirnici) dovolj široka, ni bilo problema razširiti tirno širino koles vozička. Seveda le toliko, da ne bi na zunanji strani trama izpadla s trama.
Sedaj nam je jasno, da razdalja med tramoma skoraj sigurno ni bila pri idrijskem laufu tirna širina koles vozička, še posebej če vemo, da je moral "loviti" slabo izveden, improviziran radij (krivino).
In tukaj je tujim avtorjem "zdrsnilo". Vsem po vrsti. Niso pozorno prebrali Fiedlerjevega članka ali pa ga niso razumeli.
Prvi je bil leta 1877 dr. Exner: "Die Spurweite war demnach 342 mm".
sledili so mu:
Edmund Heusinger plemeniti Waldegg leta 1878: "Die Spurweite war demnach 342 mm". (dobesedni prepis!)
G. R. Förster leta 1885: Die Spurweite war 342 mm.
Aleksander plemeniti Engel leta 1907: Die Spurweite war 342 mm.
...in mnogi drugi
Kolikšna je bila resnično tirna širina prvega idrijskega laufa bomo izvedeli v nadaljevanju pregleda Fiedlerjevega članka, ki ga je napisal avgusta leta 1855. Idijski lauf je imel pred očmi, saj ga je proučeval, kako ga izboljšati.
Če on ni vedel, kolika je bila tirna širina, potem to ne more vedeti nihče. Načrtov do sedaj še nismo našli!
"za vogalom*"= na spletu (vpišeš v Google revijo, ki smo jo navedli) ali pa se odpraviš pod Rožnik v Gozdarsko knjižnico
Se nadaljuje
pozdrav
Darko