Pozdravljeni,
glede na to, da smo na novi strani, je prav, da skupaj spravimo vse, kar do sedaj vemo o inovatorju, ki je predelal prvi idrijski lauf. O Ladislavu Fiedlerju.
Avtor disertacije je z imeni inovatorjev "opravil" že pri Jettmarju na strani 80:
"Ta nekdo je bil
nadgozdar Jettmar. O njem danes žal ne vemo kaj več kot le priimek. Po njem
sodimo, da je bil nemškega porekla, kar sploh ni bilo čudno. Uradni jezik v rudniku je bila seveda nemščina,
strokovnjaki pa so prihajali delat v Idrijo od vsepovsod oz. iz vseh koncev Evrope in niso govorili slovensko. Avstrijska država je bila velika, nemščina pa prevladujoč in načeloma tudi uradni jezik v tem delu sveta.
Vsi poizkusi, da bi našli vsaj osebno ime in ostale podatke o Jettmarju, so se za zdaj žal izjalovili. Morda nam bo to uspelo nekoč v bodočnosti."
Za Fiedlerjevo ime se ni več sekiral. Ga pač ni. Imena namreč.
Kaj pa ostali podatki, ali je bil Jettmar res nemškega porekla ?
Avtor disertacije, še vedno na strani 80:
"Ne nazadnje pa podatki o avtorju morda niti niso najpomembnejši za poznavanje našega problema."
Torej smo s tem stavkom "opravili" tudi z našo radovednostjo.
Avtor disertacije je imel tudi težavo z interpretacijo Exnerjevega podatka, da je Fiedler leta 1850 začel s študijami o izvozu lesa iz gozdov s pomočjo železnice oziroma ga je
interpretiral tako, da je bil že leta 1850 predelan prvi idrijski lauf.
Exner je napisal res samo to:
"
Im Jahre 1850 begann Fiedler seine Studien über das Bringungswesen mittelst Eisenbahnen..."
prevod:
"
Leta 1850 je začel Fiedler s študijem prevoza lesa s pomočjo železnice".
Exner je navedel samo eno letnico v zvezi s Fiedlerjevim laufom in sicer leto 1853, ko jo je nadgradil na rižo. O drugih primerih ni navajal letnice.
To, da je Exner za Fiedlerja napisal, da je začel s študijami, je povzel po Fiedlerjevem zapisu, da je prišel v Idrijo leta 1850 in da ga je idrijski lauf začel zanimati.
Pač malo obrneš besede in že imaš napisano, da je začel s študijami. Nikakor pa ne moreš to tolmačiti tako, da je leta 1850 prvi idrijski lauf bil že predelan. To je neznanstveni pristop ali pa nepravilno razumevanje nemškega zapisa.
Seveda obstaja možnost, da bi lahko leta 1850 "speljal" prvi predenan lauf, ampak za to je potrebno imeti konkreten dokaz. Seveda takšen, da ga lahko preverijo tudi vsi zainteresirani.
Pri
inž. Maziju je avtor disertacije našel samo ta podatek o predelavi prvega idrijskega laufa:
"Da bi pospešili hitrost prevoza, povečali kapaciteto vozičkov in zagotovili večjo varnost vozača predvsem po strminah,
so to gozdno železnico v letih 1853 in 1855 izboljšali."
Avtor disertacije se ni oziral niti na Exnerjeve podatke, niti na podatke inž. Mazija.
Po svoje je
pričel premikati čas predelave, seveda brez kakršnegakoli dokaza:
stran 90 disertacije:
"Vse kaže na to, da je Jettmarjev naslednik, Fiedler hotel celotno napravo izboljšati in ji predvsem povečati njeno kapaciteto.
Očitno jo je načrtoval koncem štiridesetih let 19. stoletja,
vemo pa, da so novi gozdni lauf začeli uporabljati šele leta 1850 (Exner 1877). Uvajali so ga postopoma v redno uporabo vse do leta 1855, ko naj bi staregi način prevozov v celoti opustili."
Seveda sedaj ni jasno, na osnovi česa je "očitno", da je začel z načrtovanjem predelave
že koncem štiridesetih let 19. stoletja.
Konec štiridesetih let 19. stoletja namreč pomeni: od leta 1845 do 1849!
Mi smo s pomočjo raziskav do sedaj dokazali, da je prišel Fiedler v Idrijo šele leta 1850. Tako trdi sam Fiedler v svojem članku.
Z dodatno raziskavo smo ugotovili tudi to, da je prispel v Idrijo šele v drugi polovici leta 1850.
Fiedler pa piše v članku, da se je v Idriji leta 1850 prvič seznanil s takšnim načinom transporta lesa iz gozdov:
"
Im Jahre 1850, wo mich die Bestimmung nach Krain führte
und ich daselbst
erst die Anwendung jener Holzbahnen zum Holztrans-
porte kennen lernte, konnte ich die vielseitigen Vortheile dieser Brin-
gungsweise nicht übersehen, und es mußte dieselbe meine ganze Auf-
merksamkeit um so mehr erwecken, als sie unzweifelhaft in den Hoch-
gebirgsforsten unter den oben angedeuteten Terrainsverhältnissen die-
jenige Bringungsmethode ist, welche die Holzauslieferung in solchen
Lagen mit den geringstem Kostenaufwande ermöglichet."
Prevod:
„
V letu 1850, ko me je službena pot pripeljala na Kranjsko in ko sem prvič spoznal uporabo kakšne „lesene“ železnice za transport lesa, nisem mogel spregledati večstranskih prednosti tega načina izvleke lesa iz gozda.
Moral sem vso svojo pozornost uporabiti zato, da sem ugotovil, da omogoča nedvoumno pri danih terenskih pogojih v takšnih legah ta metoda izvlačenja lesa iz hribovitih gozdov najmanjše stroške.”
Več kot jasno je, da ga je
avtor disertacije polomil z ugibanjem o „očitnem“ načrtovanju predelave koncem štiridesetih let 19. stoletja.
Ravno tako je avtor disertacije brez dokaza zapisal, da „
vemo“ pa, da so novi gozdni lauf začeli uporabljati šele leta 1850[/b] (Exner 1877).
V tem primeru je napačno citiral kot dokaz Exnerja. Ugotovili smo, da Exner nikoli ni zapisal, da so začeli uporabljati novi, predelan lauf že leta 1850. Torej je ta trditev ali površnost ali pa napačno prevajanje iz nemškega jezika ali pa vsakega nekaj. V glavnem: „zdrs“.
Kaj se lahko naučimo itz tega ?
Brez tehtnih dokazov se ne sme „prestavljati“ mej „po občutku“! Dokaze je potrebno citirati, da so dostopni vsem zainteresiranim.
Od kandidatov za doktorat se ne pričakuje takšen „zdrs“.
Tudi od mentorja se ne pričakuje, da mu takšni detajli „spolzijo“ mimo oči. Niti od komisije.
V naši dodatni raziskavi smo najprej ugotovili ime gozdarskega mojstra, ki se je pojavilo v arhivskem gradivu namestništva v Ljubljani :
Ladislava Fiedlerja so določili za zamenjavo člana v izpitni komisiji že 23.9.1850. Torej je takrat že bil v Idriji.
vir: Arhiv Slovenije, AS 31 (Deželna vlada), spisi Gozdarskega odseka, II-7
Ko smo se
dokopali do pravega imena, se je kraljestvo interneta odprlo. Torej le potrebujemo ime, če hočemo iskati kakšen podatek na internetu.
Je par res, da vedno ne pomaga samo ime in priimek, ker se izkaže, da ima več ljudi enako ime in priimek.
Torej potrebujemo še recimo poklic.
Ko smo zapisali zraven imena in priimka še
Forstmeister (gozdarski mojster), smo dobili podatek, da se je
Ladislav Fiedler šolal na Gozdarski akademiji v Mariabrunn-u pri Dunaju v letih 1826-1828.
Zraven pa še podatek, da je njegova
domovina Češka (Böhmen), rojstni kraj pa Horovice (Hořovice).
V šematizmih smo izvedeli, da je bil v letih
1836 in 1837 lokalni gozdarski pripravnik v kraju Bítov (Bittow) v gospostvu Zbirow.
Leta 1845 pa ga zasledimo kot nižjega gozdarskega mojstra v gozdarskem uradu Eisenerz na Štajerskem.
Kdaj je zapustil Fiedler Idrijo do sedaj še nismo ugotovili.
Leta 1857 in 1858 pa je že bil gozdarski mojster v kraju Hradek na Liptovskem (Liptovský Hrádok).
Vemo pa tudi, da je bil Fiedler decembra leta 1854 predsednik komisije za državne izpite za gozdarje v Ljubljani. Seveda so mu plačali potne stroške iz Idrije in predsedovanje komisiji. Izpiti pa niso bili lahki. Napisati si moral cel elaborat, potem pa so prišla še vprašanja v zapečateni kuverti iz Dunaja
Podpisal se je takole pod opravljene izpite:
Ladislaus Fiedler,
k.k. Waldmeister (c.k. gozdarski mojster)
Na levi strani je viden tudi Fiedlerjev pečat z inicialkama L.F.
Ja, tole se pa bolj slabo vidi
Popravljam...
pozdrav
Darko