Železnica iz gozdov Jatne pri Radečah
Objavljeno: 01.11.2019, 2:58
Pozdravljeni,
kar nekaj časa sem razmišljal, kakšen naslov naj dam temi.
Odločil sem se za povezavo z Jatno.
Zakaj ?
Zato, ker je to gozd, iz katerega so vozili les v dolino Sopote, do žage. Kraji so v tej dolini manj znani, tako da nima smisla napisati iz katerega kraja do katerega je peljala železnica v naslov, saj je najbližji kraj, ki je poznan, Radeče. Radeče pa so kraj že v dolini Save, že kar precej oddaljen od naše obravnavane gozdne železnice.
Drugo, kar moram zapisati je to, da se na gozdne železnice ne spoznam kaj dosti in da me niti ne zanimajajo kaj posebno. Tehnika, ki je tukaj uporabljena, je pravzaprav na nizkem nivoju in me zato pač ne zanima.
V bistvu mi je zanimanje za gozdno železnico pri Radečah povzročil zapis v knjigi T. Brate: Gozdne železnice na Slovenskem, 1994, kjer je avtor zapisal pri gozdni železnici pri Radečah podatke iz knjige: Das forstliche Transportwesen, ki je izšla na Dunaju leta 1885. Na podlagi teh podatkov je potem sklepal, da je bila železnica pri Radečah zgrajena okrog leta 1870.
In kaj je tukaj kaj posebnega ?
Šel sem preveriti zapis v tej knjigi in bil presenečen.
V tej knjigi avtorja G.R. Förster-ja je jasno in glasno zapisano:
»Diese Bahn ist im Jahre 1874 dem Betriebe übergeben…«
Prevod:
»Ta železnica je bila predana v obratovanje leta 1874.«
V citatu je v knjigi še napisano, da je podatke o tej železnici v gospostvu Radeče Förster povzel po knjigi W.F. Exner: Das moderne Transportwesen, 1877.
Zanimivo je tudi to, da iz te knjige ni T. Brate uporabil izredno pomembne in pravilne podatke za idrijski lauf v svoji disertaciji o idrijskem laufu. Odločil se je raje za navedbo napačnih. Gre predvsem za začetek obratovanja idrijskega laufa, ki ga je avtor knjige »Das forstliche Transportwesen pravilno povzel iz drugih, originalnih zapisov Ladislava Fiedlerja in zapisal, da je idrijski lauf pričel obratovati v »sredini dvajsetih let« (18. stoletja).
Pustimo idrijski lauf pri miru, saj je obravnavan v posebni temi.
Vračamo se na železnico pri Radečah.
Kako je sedaj s tem sklepanjem, da je železnica pri Radečah pričela obratovati leta 1870
Ali gre za napako, zamenjavo virov ali trenutno napako
Poglejmo torej k Exnerju:
»Die Bahn wurde im Jahre 1869 in Angriff genommen, binnen kurzer Zeit ausgeführt und bis zum October 1874 betrieben. Da die Bahn nur auf eine kurze Reihe von Jahren nothwendig war, so musste sie auch dem entsprechend möglichst einfach und billig hergestellt werden.«
Prevod:
»Železnico se je pričelo pripravljati leta 1869 in se je zgradila v kratkem času ter do oktobra 1874 obratovala. Železnica jer bila potrebna le nekaj let zato je morala biti izvedena kolikor je mogoče enostavno in poceni.«
Exner je v knjigi tudi zapisal, da se moramo zahvaliti za vse podatke o železnici v gospostvu Radeče njenemu graditelju, Moricu Scheyer-ju, gozdarskemu mojstru v radeškem gospostvu. Izgleda, da sta se z Exnerjem poznala in mu je Scheyer poslal vse podrobne podatke o železnici.
Bi rekel, da moramo Exnerju oz. Scheyerju verjeti.
Torej bi na podlagi tega sklepali, da je letnica 1870, ki jo navaja T. Brate ali tiskarska napaka ali pa tipkarska napaka samega avtorja.
Preverimo zadnje podatke o železnici pri Radečah v disertaciji o idrijskem laufu:
Stran 117 disertacije:
Naslednjo gozdno železnico je zgradila tovarna papirja v Radečah v pogorje Jatne. O tej in vseh nadalnjih gozdnih železnicah na Slovenskem daje kratko informacijo priloga 3, v razširjeni obliki pa so te proge opisane v knjigi Tadej Brate, Gozdne železnice na Slovenskem (Brate 1994).
OPOMBA:
Te gozdne železnice ni nikoli zgradila tovarna papirja v Radečah. To je totalna napaka
Poglejmo še kratke informacije o tej progi v prilogi 3, razširjene informacije iz knjige »Gozdne železnice na Slovenskem« pa že imamo.
Priloga 3 ni dodana v digitalizirani verziji doktorske disertacije, tako da ne moremo zaključiti naše raziskave o tem, ali je le tipkarska napaka ali ne.
Morda pa je pravilna razlaga ta, da avtor sploh nikoli ni imel v rokah knjige G.R. Förster: Das forstliche Transportwesen, 1885 ampak le prilogo slik k tej knjigi, ki jo tudi citira v knjigi: Gozdne železnice na Slovenskem, 1994 na strani 170 med literaturo (Förster: Atlas zu dem Wek das Forstliche Transportwesen, 1885).
Morda pa je uporabil kakšne podatke iz nam nepoznane knjige.
Potem bi bilo logično, da je po svoje sklepal o začetku železnice pri Radečah.
Pustimo ta naša ugibanja o napaki avtorja ob strani, saj to ni pomembno.
Nadaljujemo z analizo preostalega zapisa o železnici pri Radečah v knjigi » Gozdne železnice na Slovenskem«.
Zgodba o gozdni železnici pri Radečah se začne z lokacijo tovarne papirja Radeče pri Zidanem mostu.
Voda potoka Sopota je poganjala pihala in kladiva starih fužin, ki so delovale nekoč na tej lokaciji kasnejše papirnice. Tukaj so kuhali oglje.
Ta stavek je v redu in pravilen.
Nadaljuje pa se :
»Vse naprave in gozdove v okolici so izkoriščali grofje Löwenfeldi. Da bi oskrbovali fužine z lesom, so zgradili približno 3,5 km dolgo gozdno železnico s širino tira 96 cm.
Tukaj pa je avtor T. Brate zašel v težave, ker ni poznal razvoja fužin niti papirnice.
To, da je napisal, da so fužine obratovale »nekoč« je v redu, če pišeš nekaj na splošno.
Tisti trenutek pa, ko začneš graditi na tem podatku dalje, da so "grofje" Löwenfeldi oskrbovali fužine z lesom, je vsega konec.
Napaka brez primere! Fužine so naenkrat povezane s časom gradnje gozdne železnice, torej z leti »okoli 1870«.
Kaj je resnica ?
Zgodovinsko je dokazano, da so fužine pod Žebnikom obratovale od leta 1583 dalje.
Do kdaj ?
Leta 1594 so bile »zadelane« z ogljem in rudo. Nikoli niso več obratovale od tega leta dalje. Ne vemo pa točno, kdaj so prenehale obratovati, leta 1594 ali preje.
Se pravi, da so delovale le kratek čas v 16. stoletju.
Torej z lesom, ki so ga pripeljali iz gozda Jatna z gozdno železnico, zgrajeno »okrog » leta 1870, niso mogli oskrbovati fužin, saj jih že več kot 270 let ni bilo več.
Kako vemo, da niso več obratovale po letu 1594 ?
Dokazano je, da se je leta 1673 zanimal fužinar s Krke za nakup, tudi Valvasor leta 1689 govori le o tem, da je nekoč obratovala pod Žebnikom fužina.
Točno na mestu fužine pa so zgradili radeško papirnico leta 1725 ali preje.
Vse to je dokazano z zgodovinskimi viri v članku »Začetek radeške papirnice (1725-1785), avtor: Darko Cafuta, objavljeno v Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, št. 3, 1986.
Kdor želi, lahko preveri podatke v članku, ki je dosegljiv na spletu: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XK9FV5ZH
Kaj pa "grofje" Löwenfeldi
Löwenfeldi v času izgradnje niso bili niti grofje, niti plemeniti.
Če se tvoj priimek konča na -feld, še nisi plemenit, kaj šele grof.
Ja, bili so židovska družina iz Linza. Fabrikant Moric Löwenfeld je kupil radeško in svibensko gospostvo na dražbi 20.5.1867. Že leta 1890 ju je prodal in pri tem dobro zaslužil.
vir: Majda Smole: Graščine na nekdanjem Kranjskem, 1982
Seveda je dobro zaslužil z izkoriščanjem gozdov, ki jih je imel v lasti. Tudi z Jatno...
pozdrav
Darko
kar nekaj časa sem razmišljal, kakšen naslov naj dam temi.
Odločil sem se za povezavo z Jatno.
Zakaj ?
Zato, ker je to gozd, iz katerega so vozili les v dolino Sopote, do žage. Kraji so v tej dolini manj znani, tako da nima smisla napisati iz katerega kraja do katerega je peljala železnica v naslov, saj je najbližji kraj, ki je poznan, Radeče. Radeče pa so kraj že v dolini Save, že kar precej oddaljen od naše obravnavane gozdne železnice.
Drugo, kar moram zapisati je to, da se na gozdne železnice ne spoznam kaj dosti in da me niti ne zanimajajo kaj posebno. Tehnika, ki je tukaj uporabljena, je pravzaprav na nizkem nivoju in me zato pač ne zanima.
V bistvu mi je zanimanje za gozdno železnico pri Radečah povzročil zapis v knjigi T. Brate: Gozdne železnice na Slovenskem, 1994, kjer je avtor zapisal pri gozdni železnici pri Radečah podatke iz knjige: Das forstliche Transportwesen, ki je izšla na Dunaju leta 1885. Na podlagi teh podatkov je potem sklepal, da je bila železnica pri Radečah zgrajena okrog leta 1870.
In kaj je tukaj kaj posebnega ?
Šel sem preveriti zapis v tej knjigi in bil presenečen.
V tej knjigi avtorja G.R. Förster-ja je jasno in glasno zapisano:
»Diese Bahn ist im Jahre 1874 dem Betriebe übergeben…«
Prevod:
»Ta železnica je bila predana v obratovanje leta 1874.«
V citatu je v knjigi še napisano, da je podatke o tej železnici v gospostvu Radeče Förster povzel po knjigi W.F. Exner: Das moderne Transportwesen, 1877.
Zanimivo je tudi to, da iz te knjige ni T. Brate uporabil izredno pomembne in pravilne podatke za idrijski lauf v svoji disertaciji o idrijskem laufu. Odločil se je raje za navedbo napačnih. Gre predvsem za začetek obratovanja idrijskega laufa, ki ga je avtor knjige »Das forstliche Transportwesen pravilno povzel iz drugih, originalnih zapisov Ladislava Fiedlerja in zapisal, da je idrijski lauf pričel obratovati v »sredini dvajsetih let« (18. stoletja).
Pustimo idrijski lauf pri miru, saj je obravnavan v posebni temi.
Vračamo se na železnico pri Radečah.
Kako je sedaj s tem sklepanjem, da je železnica pri Radečah pričela obratovati leta 1870
Ali gre za napako, zamenjavo virov ali trenutno napako
Poglejmo torej k Exnerju:
»Die Bahn wurde im Jahre 1869 in Angriff genommen, binnen kurzer Zeit ausgeführt und bis zum October 1874 betrieben. Da die Bahn nur auf eine kurze Reihe von Jahren nothwendig war, so musste sie auch dem entsprechend möglichst einfach und billig hergestellt werden.«
Prevod:
»Železnico se je pričelo pripravljati leta 1869 in se je zgradila v kratkem času ter do oktobra 1874 obratovala. Železnica jer bila potrebna le nekaj let zato je morala biti izvedena kolikor je mogoče enostavno in poceni.«
Exner je v knjigi tudi zapisal, da se moramo zahvaliti za vse podatke o železnici v gospostvu Radeče njenemu graditelju, Moricu Scheyer-ju, gozdarskemu mojstru v radeškem gospostvu. Izgleda, da sta se z Exnerjem poznala in mu je Scheyer poslal vse podrobne podatke o železnici.
Bi rekel, da moramo Exnerju oz. Scheyerju verjeti.
Torej bi na podlagi tega sklepali, da je letnica 1870, ki jo navaja T. Brate ali tiskarska napaka ali pa tipkarska napaka samega avtorja.
Preverimo zadnje podatke o železnici pri Radečah v disertaciji o idrijskem laufu:
Stran 117 disertacije:
Naslednjo gozdno železnico je zgradila tovarna papirja v Radečah v pogorje Jatne. O tej in vseh nadalnjih gozdnih železnicah na Slovenskem daje kratko informacijo priloga 3, v razširjeni obliki pa so te proge opisane v knjigi Tadej Brate, Gozdne železnice na Slovenskem (Brate 1994).
OPOMBA:
Te gozdne železnice ni nikoli zgradila tovarna papirja v Radečah. To je totalna napaka
Poglejmo še kratke informacije o tej progi v prilogi 3, razširjene informacije iz knjige »Gozdne železnice na Slovenskem« pa že imamo.
Priloga 3 ni dodana v digitalizirani verziji doktorske disertacije, tako da ne moremo zaključiti naše raziskave o tem, ali je le tipkarska napaka ali ne.
Morda pa je pravilna razlaga ta, da avtor sploh nikoli ni imel v rokah knjige G.R. Förster: Das forstliche Transportwesen, 1885 ampak le prilogo slik k tej knjigi, ki jo tudi citira v knjigi: Gozdne železnice na Slovenskem, 1994 na strani 170 med literaturo (Förster: Atlas zu dem Wek das Forstliche Transportwesen, 1885).
Morda pa je uporabil kakšne podatke iz nam nepoznane knjige.
Potem bi bilo logično, da je po svoje sklepal o začetku železnice pri Radečah.
Pustimo ta naša ugibanja o napaki avtorja ob strani, saj to ni pomembno.
Nadaljujemo z analizo preostalega zapisa o železnici pri Radečah v knjigi » Gozdne železnice na Slovenskem«.
Zgodba o gozdni železnici pri Radečah se začne z lokacijo tovarne papirja Radeče pri Zidanem mostu.
Voda potoka Sopota je poganjala pihala in kladiva starih fužin, ki so delovale nekoč na tej lokaciji kasnejše papirnice. Tukaj so kuhali oglje.
Ta stavek je v redu in pravilen.
Nadaljuje pa se :
»Vse naprave in gozdove v okolici so izkoriščali grofje Löwenfeldi. Da bi oskrbovali fužine z lesom, so zgradili približno 3,5 km dolgo gozdno železnico s širino tira 96 cm.
Tukaj pa je avtor T. Brate zašel v težave, ker ni poznal razvoja fužin niti papirnice.
To, da je napisal, da so fužine obratovale »nekoč« je v redu, če pišeš nekaj na splošno.
Tisti trenutek pa, ko začneš graditi na tem podatku dalje, da so "grofje" Löwenfeldi oskrbovali fužine z lesom, je vsega konec.
Napaka brez primere! Fužine so naenkrat povezane s časom gradnje gozdne železnice, torej z leti »okoli 1870«.
Kaj je resnica ?
Zgodovinsko je dokazano, da so fužine pod Žebnikom obratovale od leta 1583 dalje.
Do kdaj ?
Leta 1594 so bile »zadelane« z ogljem in rudo. Nikoli niso več obratovale od tega leta dalje. Ne vemo pa točno, kdaj so prenehale obratovati, leta 1594 ali preje.
Se pravi, da so delovale le kratek čas v 16. stoletju.
Torej z lesom, ki so ga pripeljali iz gozda Jatna z gozdno železnico, zgrajeno »okrog » leta 1870, niso mogli oskrbovati fužin, saj jih že več kot 270 let ni bilo več.
Kako vemo, da niso več obratovale po letu 1594 ?
Dokazano je, da se je leta 1673 zanimal fužinar s Krke za nakup, tudi Valvasor leta 1689 govori le o tem, da je nekoč obratovala pod Žebnikom fužina.
Točno na mestu fužine pa so zgradili radeško papirnico leta 1725 ali preje.
Vse to je dokazano z zgodovinskimi viri v članku »Začetek radeške papirnice (1725-1785), avtor: Darko Cafuta, objavljeno v Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, št. 3, 1986.
Kdor želi, lahko preveri podatke v članku, ki je dosegljiv na spletu: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XK9FV5ZH
Kaj pa "grofje" Löwenfeldi
Löwenfeldi v času izgradnje niso bili niti grofje, niti plemeniti.
Če se tvoj priimek konča na -feld, še nisi plemenit, kaj šele grof.
Ja, bili so židovska družina iz Linza. Fabrikant Moric Löwenfeld je kupil radeško in svibensko gospostvo na dražbi 20.5.1867. Že leta 1890 ju je prodal in pri tem dobro zaslužil.
vir: Majda Smole: Graščine na nekdanjem Kranjskem, 1982
Seveda je dobro zaslužil z izkoriščanjem gozdov, ki jih je imel v lasti. Tudi z Jatno...
pozdrav
Darko