160 let lokomotive SB 29.718 (JDŽ 124-004)

Vse o zanimivi zgodovini železne ceste skozi čas.
Uporabniški avatar
parni_vlak
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 338
Pridružen: 25.11.2020, 17:03
Kraj: Ljubljana
Kontakt:

160 let lokomotive SB 29.718 (JDŽ 124-004)

Odgovor Napisal/-a parni_vlak »

Pozdravljeni,
včeraj sem ugotovil, da ima letos naša najstarejša ohranjena lokomotiva, SudB 29.718, 160. obletnico! Zato odpiram novo temo, kjer se bo debatiralo o omenjeni lokomotivi.
Najprej malo osnovnih podatkov:

Lokomotiva je bila izdelana leta 1861 v tovarni StEG na Dunaju, pod vodstvom Johna Haswella. Lokomotive tega tipa so bile namenjene predvsem vleki tovornih vlakov, izdelanih pa je bilo več kot 200 primerkov. Lokomotiva št. 718 je po prvi svetovni vojni ostala pri nas, skupaj s 65 sestrami. V uporabi so bile le še za lažje tovorne vlake, na lokalnih progah ter na premiku. Postopoma so jih začeli umikati iz prometa.
Leta 1933 renumeniramo le 32 lokomotiv kot serijo JDŽ 124. Lokomotiva 124-004 (bivša 29.718) je bila kot najstarejša svoje vrste pri nas leta 1949 obnovljena v prvotno stanje, saj se je takrat pripravljala proslava ob 100. obletnici železnice v Jugoslaviji. Bila je na razstavi v Narodni galeriji (zunaj), potem pa so jo odpeljali v Pulj v železniško šolo. Leta 1950 je odšla na razstavo v železniški muzej v Beogradu. Ker je tam stala na prostem, je zelo propadla, zato so jo v šestdesetih deponirali v kurilnici Vrdnik. Iz Srbije se je k nam vrnila leta 1970 skupaj z lokomotivo JDŽ 162-001. Nekaj let je stala v kurilnici Grosuplje skupaj z lokomotivama SudB 17c 406 in JDŽ 162-001. Leta 1996 so vse lokomotive odpeljali v železniški muzej v Šiško in jih restavrirali. Lokomotiva SudB 29.718 je zdaj najstarejša ohranjena lokomotiva v Sloveniji in eden glavnih eksponatov slovenskega železniškega muzeja.

Dodajam sliko iz Burgerja:
Slika

Na Burgerju lahko lokomotivo tudi obračate.

Še nekaj tehničnih podatkov:

konstrukcijski tip: Cn2
teža: 64 t
osna obremenitev: 13 t
dolžina: 14,3 m
premer pogonskih koles: 1.245 mm
tlak pare: 9 bar
moč: 300 kW (410 KM)
največja hitrost: 45 km/h

Kopirano z Burgerja.

Viri:
Tadej Brate: Slovenske muzejske lokomotive, posebna izdaja revije Gea, marec 2004, burger.si: lokomotiva 718, Tadej Brate: Zadnje parne lokomotive na slovenskem.

Mislim, da o lokomotivi še ni odprta tema, če pa je, potem pa je iskalnik na forumu ni našel...

Lep pozdrav,
:train1 :train2
Parne lokomotive so zakon! Oglejte si jih na mojem blogu:
https://parnelokomotive.blogspot.com
Lep dan še naprej, parni_vlak
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: 160 let lokomotive SB 29.718 (JDŽ 124-004)

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

parni vlak, pozdravljen,
ja, pri tako zanič iskalnikih po forumih, je res najpametneje imeti za vsako serijo svojo temo.
Za muzejske lokomotive imamo sicer temo Muzejske dame na postajah, tema Muzejske lokomotive pa se ni "prijela".

Torej je kar prav, da si odprl novo temo.
Sedaj je tvoja naloga, poiskati, kaj vse smo že pisali o tej lokomotivi na forumu in prenesti v to novo temo...
Velik zalogaj pri zanič brskalniku.
Morda ti bi lahko Tono kaj pomagal, saj si je bil dober z njeno sestro Slika :wink: :D

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
parni_vlak
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 338
Pridružen: 25.11.2020, 17:03
Kraj: Ljubljana
Kontakt:

Re: 160 let lokomotive SB 29.718 (JDŽ 124-004)

Odgovor Napisal/-a parni_vlak »

Ogledi: 200

Nabralo se je toliko ogledov, da lahko nadaljujem s temo :mrgreen:.

Za začetek poglejmo, koliko lokomotiv vrste 29 Južne železnice se je ohranilo, da vemo s kako redko lokomotivo imamo opraviti :).

Poleg naše so se ohranile še štiri lokomotive.
In sicer:
GKB 671 v Avstriji, vozna in vozi muzejski vlak,
Slika

SB 674 v Budimpešti v muzeju,
Slika

GKB 680 v Berlinu v muzeju,
Slika

SB 859 v Strasshofu v muzeju, čaka obnovo (to je tista lokomotiva v sredini).
Slika

Vse slike: Wikipedia.

Seveda pa sem tudi upošteval navet @železocestnika: poskusil poiskati, kaj je o lokomotivi že bilo napisano na forumu. To je pri slabem brskalniku velik zalogaj, zato sem se znašel, napisal v Gugl SB 29 vlaki.info in na dan je prišlo kar veliko podatkov. Med drugim tudi tale slika in Grosuplja, iz teme StEF in njihova 671 (MMG ali je to slučajno tista lokomotiva, okoli katere je bil aktiven Tono? V mislih imam 671 in ne 718, ki je na sliki):
Slika
Slika je iz bahnbilder.de

Vidimo, da ima številke napisane z barvo. Poglejmo, kaj je o tem napisal @železocestnik:
železocestnik napisal/-a:Ker si je Gorchi tako želel, da bi bili z avstrijsko "671" imeli kaj skupnega...
Gorchi napisal/-a:
Lepo Borsig, lepo! Naša je bila preden so jo dobili v muzej, njena sostanovalka, če se ne motim.
...sem se malo pozanimal pri ravnatelju Železniškega muzeja g. Mladenu Bogiću, kaj bi imele skupnega.

Izstrelil je kot iz topa: oznako vrste (številke) :!:

Poglejte si številki 671 in 718. Dve tretjini številk je enakih (7 in 1)... :lol: :lol:

Ko so restavrirali "671" pri "StEF" leta 1987, je takratni predsednik društva "StEF" dr. Eberhard Franz, velikodušno daroval nove velike številke iz brona ("mesing") za 671-tko, takšne, kot so bile originalne za časa "Južne železnice".

Pri enem izmed obiskov "med prijatelji" g. Franz-a v Železniškem muzeju v Ljubljani, pa je rekel g. Bogiću, da ima v avtu nekaj za prijateljski muzej v Ljubljani.
G. Bogić je zagledal :uuuaavv
v avtu nove novcate bronaste številke 7, 1 in 8...za našo 124.004.
Ja, se je kar namučil, da jih je znosil v delavnico.
G. Franz pa je bil skromen: ja, samo za številko 8 smo morali narediti nov model za ulitek. Številki 7 in 1 pa smo ulili pač po 2 kosa...

Res lepa gesta Štajerskih prijateljev Železnic ("StEF")!

Pa še obe lokomotivi imata dve tretjini enakih številk :lol: :lol:

Ob 150-letnici železnice se je naša 718-ka že ponašala z novimi številkami...
RisPo napisal/-a:

Tale lepotica ni bila vozna, kurili so le toliko, da se je nekaj kadilo čez dimnik.
Slika
Torej so Avstrijci naredili še številke za našo lokomotivo!

Za danes bo dovolj. Nadaljevanje sledi, ko bo 400 ogledov :mrgreen:

Lep pozdrav,
:train1 :train2
Parne lokomotive so zakon! Oglejte si jih na mojem blogu:
https://parnelokomotive.blogspot.com
Lep dan še naprej, parni_vlak
kvak
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 385
Pridružen: 18.07.2009, 16:34

Re: 160 let lokomotive SB 29.718 (JDŽ 124-004)

Odgovor Napisal/-a kvak »

zakaj so včasih delali lokomotive brez kabine- a jim je bilo res vseeno za posadko?
Uporabniški avatar
mkx
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4113
Pridružen: 20.03.2011, 9:03
Kraj: Dolenjska

Re: 160 let lokomotive SB 29.718 (JDŽ 124-004)

Odgovor Napisal/-a mkx »

kvak napisal/-a: 21.02.2021, 16:23 zakaj so včasih delali lokomotive brez kabine- a jim je bilo res vseeno za posadko?

To so bili časi kočij ... in te so bile bodisi popolnoma odprte (kabrioleti) ali pa deloma oz. popolnoma zaprte - ampak zaprt je bil samo del za glavne potnike. "Kozel" (kočijaževa klop) ni bila nikoli pokrita, kočijaž je pač moral imeti prostor za komandiranje konj. Prav tako ni bil pokrit zadnji del, kjer je (pri bolj nobel kočijah) potovala služinčad. Ja, delovni narod ni bil vreden nobenega stroška. Zato tudi prve lokomotive niso imele strojevodskih kabin.

Je pa spreminjanje tradicije res peklensko delo. Recimo prve resne dizelke na našem področju (Kenediji in tudi naslednje serije) so imeli deklarirano kot prednji konec dolgi konec ... tako kot parne lokomotive, čeprav dizelke enako suvereno vozijo v obe smeri (parne pač ne), boljši razgled za strojevodjo pa je preko kratkega konca.
Da ne govorimo, da železniška uprava RS (od prazgodovine do danes) še ni kupila dizelke z dvema kabinama. Pa so že zdavnaj obstajale amerikanke s čelno kabino na enem koncu (legendarne GM-EMD lokomotive serije F sploh niso bile prve te sorte) in izvedbe s čelnimi kabinami na obeh konceh (NOHAB lokomotive). Da o evropskih dizelkah ne govorimo, te so praviloma z dvema kabinama.
LP, Metod
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: 160 let lokomotive SB 29.718 (JDŽ 124-004)

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Ogledi: 737

Pozdavljeni,

ne vem kaj se dogaja, da je tako padla gledanost prikaza zgodovine ene res stare lokomotive :?

Šele s prispevkoma kvak-a in Metoda so se ustvarili pogoji za nadaljevanje zgodbe...

Morda je potrebno samo prebiti led :wink:

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
kvak
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 385
Pridružen: 18.07.2009, 16:34

Re: 160 let lokomotive SB 29.718 (JDŽ 124-004)

Odgovor Napisal/-a kvak »

mkx napisal/-a: 21.02.2021, 16:48
kvak napisal/-a: 21.02.2021, 16:23 zakaj so včasih delali lokomotive brez kabine- a jim je bilo res vseeno za posadko?

To so bili časi kočij ... in te so bile bodisi popolnoma odprte (kabrioleti) ali pa deloma oz. popolnoma zaprte - ampak zaprt je bil samo del za glavne potnike. "Kozel" (kočijaževa klop) ni bila nikoli pokrita, kočijaž je pač moral imeti prostor za komandiranje konj. Prav tako ni bil pokrit zadnji del, kjer je (pri bolj nobel kočijah) potovala služinčad. Ja, delovni narod ni bil vreden nobenega stroška. Zato tudi prve lokomotive niso imele strojevodskih kabin.

Je pa spreminjanje tradicije res peklensko delo. Recimo prve resne dizelke na našem področju (Kenediji in tudi naslednje serije) so imeli deklarirano kot prednji konec dolgi konec ... tako kot parne lokomotive, čeprav dizelke enako suvereno vozijo v obe smeri (parne pač ne), boljši razgled za strojevodjo pa je preko kratkega konca.
Da ne govorimo, da železniška uprava RS (od prazgodovine do danes) še ni kupila dizelke z dvema kabinama. Pa so že zdavnaj obstajale amerikanke s čelno kabino na enem koncu (legendarne GM-EMD lokomotive serije F sploh niso bile prve te sorte) in izvedbe s čelnimi kabinami na obeh konceh (NOHAB lokomotive). Da o evropskih dizelkah ne govorimo, te so praviloma z dvema kabinama.
pri kočijah je še logično da so gledali na vsako kilo da niso matrali živali, ampak pri strojnem pogonu pa tistih nekaj kil ne bi predstavljalo problema...
Uporabniški avatar
mkx
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4113
Pridružen: 20.03.2011, 9:03
Kraj: Dolenjska

Re: 160 let lokomotive SB 29.718 (JDŽ 124-004)

Odgovor Napisal/-a mkx »

kvak napisal/-a: 22.02.2021, 18:07 pri kočijah je še logično da so gledali na vsako kilo

Mislim da pri vsem skupaj ni šlo toliko za "matranje živali" kot za razvoj zavedanja o pomenu in vrednosti delavca. In posledično razvoj ergonomije delovnega mesta. Konec koncev neka platnena streha na lahkem ogrodju nad kočijaževim sedežem ne bi predstavljala tako strašno povečanje teže kočije.
Še danes marsikateri šef ne dojema, da lahko nekoliko dražji zadovoljen delavec "doda precej več vrednosti" kot pa poceni nezadovoljen neizšolan delavec z neprimernim orodjem. V začetku kapitalizma pa je bilo pomanjkanje takšnega razmisleka med kapitalisti (in prej fevdalci) tako rekoč brez izjeme.
LP, Metod
kvak
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 385
Pridružen: 18.07.2009, 16:34

Re: 160 let lokomotive SB 29.718 (JDŽ 124-004)

Odgovor Napisal/-a kvak »

še ena zanimivost pri teh čihapuhah: nimajo nobenih luči. Ali so brez zato ker še obnova ni končana ali je bilo originalno tako?
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: 160 let lokomotive SB 29.718 (JDŽ 124-004)

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Jaz sem hotel samo omeniti, da ni dovolj zanimanja za nadaljevanje teme, ki se je šele s splošnimi vprašanji začela premikati proti 1000 ogledom. :-?

Po drugi strani si lahko ogledate Poziranje ob/na lokomotivah in vlakih, ki ima v rubriki "Čvek" že 35.000 ogledov :D :D

link: viewtopic.php?f=16&t=8681

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: 160 let lokomotive SB 29.718 (JDŽ 124-004)

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Pozdravljeni,

vparni vlak ni zadovoljen s forumskim brskalnikom. No, vsaj v primeru JDŽ 124-004.

Marsikaj pa se najde ne drugih forumih, kjer navajajo kot vir vlaki.info.

Recimo na forumu ljubiteljev železnice:

Slika

Slika

Slika

vir: https://www.zeleznice.in.rs/forum/viewt ... f=42&t=308


Dodajam še eno fotko iz naših logov...

Slika

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
Tin€
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3866
Pridružen: 25.05.2006, 22:52
Kontakt:

Re: 160 let lokomotive SB 29.718 (JDŽ 124-004)

Odgovor Napisal/-a Tin€ »

Darko, zopet se je pokazalo, da je nekdo pri navedbi virov zamočil. Slike tehniških skic si naredil ti v železniškem muzeju. S tvojim dovoljenjem so objavljene na moji strani http://miniaturna-zeleznica.eu/iz_arhiva.php , tehnični podatki in besedilo pa je dobesedno prekopirano (tudi z napako-zamik stolpca) iz moje spletne strani (ena od starejših verzij).
Tine
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: 160 let lokomotive SB 29.718 (JDŽ 124-004)

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Tine, pozdravljen,

ja, z viri je hudič :evil:

Ko "snemamo" fotke s spleta, nam je vse jasno in si zraven nič ne zapišemo, od kje smo jih "sneli".

Izkaže pa se, posebno pri :old da ima memorija kratek rok trajanja :D

Takrat ti je potem žal, da si nisi zapisal...

Nekateri pa navajajo kot vir le www, saj mislijo, da so s tem rešili problem avtorskih pravic.

Po drugi strani je pa res, da postaja počasi vse, kar je na internetu, last človeštva po ne vem kolikih letih. Nekateri so ta rok skrajšali na nič let...

Nekateri zaradi tega ne objavljajo več na spletu in objavijo fotke le v knjigi. Seveda če pride do tega, sicer gre vse v maloro.

Jaz sem ponudil povezavo do spletne strani ljubiteljev železnic zato, ker imajo tam urejen forum pri parnih lokomotivah po serijah in vse najdeš na enem mestu. Tako tudi za serijo 124.

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Uporabniški avatar
parni_vlak
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 338
Pridružen: 25.11.2020, 17:03
Kraj: Ljubljana
Kontakt:

Re: 160 let lokomotive SB 29.718 (JDŽ 124-004)

Odgovor Napisal/-a parni_vlak »

Po dolgem času se spet javljam :D
Najprej sem dolžen odgovoriti na spodnje vprašanje:
kvak napisal/-a: 22.02.2021, 21:40 še ena zanimivost pri teh čihapuhah: nimajo nobenih luči. Ali so brez zato ker še obnova ni končana ali je bilo originalno tako?
Nič od tega. Obnova je končana, samo mislim, da niso imeli originalnih luči, da bi jih namestili na lokomotive ali pa so restavratorjem bolj všeč brez luči. Če pogledaš recimo sliko lokomotive SB 29 iz Budimpešte se vidi, da ima luči, naša istega tipa pa jih nima. Isto je s serijo 162: naša JDŽ 162-001 nima luči, pa jih je zagotovo imela, preden je prišla v muzej, Njena srbska sestra, 162-004 pa še ima luč, če se ne motim (če ne, pa naj me kdo popravi :)

Hvala tudi tebi @železocestnik za skene lokomotivske knjige :thumbupr. Malo bom še jaz pobrskal po srbskem forumu in prilepil kakšno sliko serije 124 :). Zdaj, ko se bodo muzeji spet odprli pa bom mogoče šel v ŽM in poslikal lokomotivo iz vseh strani in slike dal na forum :D
LP, Timotej
Parne lokomotive so zakon! Oglejte si jih na mojem blogu:
https://parnelokomotive.blogspot.com
Lep dan še naprej, parni_vlak
Uporabniški avatar
parni_vlak
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 338
Pridružen: 25.11.2020, 17:03
Kraj: Ljubljana
Kontakt:

Re: 160 let lokomotive SB 29.718 (JDŽ 124-004)

Odgovor Napisal/-a parni_vlak »

Pozdravljeni,
O: 2742
čas, da napišem kakšno stvar o tej lokomotivi.
Pa začnimo na začetku. Najprej se postavlja vprašanje: Kako je ta serija sploh nastala?
Odgovor najdemo v nekaterih pisnih gradivih. Jaz sem iz vseh virov naredil krajši povzetek nastanka te lokomotive in par tehničnih podatkov:

V 60ih leih 19. stoletja se je pojavila lokomotiva, ki ni imela več "otroških bolezni" in je bila vsestransko uporabna. To je bila lokomotiva vrste SB 29, katere konstrukcija je izhajala iz prve uporabne triosne lokomotive "Fahrafeld" konstruktorja Johna Haswella. Lokomotiva je imela majhno medosno razdaljo in dolg kotel. Lokomotiva je imela zunanji okvir. V Angliji je bila ta konstrukcija znana pod imenom "Long boiler class" (dolgokotelni tip). Sčasoma so jih predelovali in nadgrajevali.
Viri: Tadej Brate: Slovenske muzejske lokomotive, Zadnje parne lokomotive na slovenskem, Marko Košir in Mladen Bogić: Ljubljena parna lokomotiva.
Za enkrat je to vse,
Timotej
Parne lokomotive so zakon! Oglejte si jih na mojem blogu:
https://parnelokomotive.blogspot.com
Lep dan še naprej, parni_vlak
Odgovori