Razvoj železniške infrastrukture v Sloveniji

[električar]

Ne razumem, zakaj se že v začetku razmišlja, da bo proga imela omejitev 120 ali 100 km/h.

V mislih sem imel brniško progo kot lokalno. Visoke hitrosti zaradi kratkih razdalj ne pridejo do izraza. Na relaciji Lj -Jesenice bi pri 250km/h vlak vozil četrt ure do Beljaka pa 25 min. Pri 160 km/h bi iste razdalje premagal v 25 oz. 40 min. Razlike potovalnih časov niso velike, bojim se da bi se stroški ne teh relacijah nesorazmerno povečali. Pred kratkim smo brali, da tudi Avstrijci na relaciji Beljak - Salzburg še ne bodo kmalu gradili proge za visoke hitrosti.
Nisem apriori proti visokim hitrostim, nočem biti pesimist kot @nurmi, temveč skušam biti realist, zato se mi zaradi kratkih potovalnih razdalj in ogromnih investicijskih vlaganj zdijo hitrosti nad 200 km/h v SLO znanstvena fantastika. Verjamem, da so naša ralnost proge do 160 km/h. Tovorni promet, v katerem se v naših krajih obrača več denarja, pa se najbrž tudi v naslednjih desetletjih ne bo odvijal z 250 km/h.
Zanimiva se mi zdi ideja povezave Domžale - Zalog, ki bi dejansko delovala kot tovorna obvoznica Ljubljane proti Gorenjski in bi se lahko navezovala tudi na obvozno progo Črnuče- Šentvid -Brezovica, ki je bila že obdelana v nekaterih razvojnih načrtih.
Na vseh obvoznih progah vidim tudi možnost primestnega potniškega prometa. Problem pa bi bil umeščanje v prostor, ker pri nas nobeden ne bi želel v svoji bližini imeti avtoceste, železnice, kakršnekoli elektrarne ali daljnovoda ali celo otroškega vrtca.

[boris]

ladij kot so (šele nastajajoča) Maersk Triple-E v Kopru ne bo nikoli, kljub temu da je lega koprskega pristanišča georafsko idealna.
problem je ker ni infrastrukture. ni tako velikega pomola (beri niti enega), ni tako velikih dvigal... in verjetno tega nikoli ne bo...

[Dolfe]

Tole, z 2. tirom za Koper, kot da se ponavlja zgodovina. Prvega je naredila Soc. Republika Slovenija samoinicativno, navkljub hudemu političnemu nasprotovanju ostalih YU republik, oz., Beograda. Takorekoč, zgolj s pomočjo slovenske trme. Projekt je kratkoročno, kot dolgoročno, povsem upravičil svoj interes.

V današnjih časih, kljub povsem drugačni politični situaciji, kot da se vse ponavlja. Tokrat politika male državice sama zelo uspešno blokira, stroškovno nedvoumno opravičeno investicijo, le zaradi svojega lastnega-žepnega interesa in tudi morda prestiža. Vse na daljnoročno škodo razvoja države.

Potem pa bodi vesel.

[Ljubitelj]

Dolfe:
Tole, z 2. tirom za Koper, kot da se ponavlja zgodovina. Prvega je naredila Soc. Republika Slovenija samoinicativno, navkljub hudemu političnemu nasprotovanju ostalih YU republik, oz., Beograda. Takorekoč, zgolj s pomočjo slovenske trme. Projekt je kratkoročno, kot dolgoročno, povsem upravičil svoj interes.

Dolfe, če mene spomin ne vara, se je proga v Kp začela graditi na pobudo luke Kp kot industrijski tir. Tudi slovenski železničarji so nasprotovali gradnji.

LPL

[Nurmi]

To je res.Nekdanje republiško vodstvo in železnice (moramo vedeti da so to bile JŽ,katerih jajca in možgani so bili v Beogradu) niso bile naklonjene temu.Zato je bila Luka Koper sama pripravljena sfinancirati raziskave in gradnjo iz Kopra do Prešnice.
Pa še nekaj za oris.V Koperskem vozlišču se opravi 76% vsega naklada in razklada blaga v Holdingu SŽ! Ni Kopra ni SŽ in lahko gremo vsi pasti ovce.

Pa še malo zgodovinske purge:
Že sama izgradnja Luke Koper je potekala v polovični tajnosti skupine ljudi,katere je vodil Danilo Petrinja-Primož.In še to z izgovorom,da Vodna skupnost izvaja melioracijo.In največji nasprotnik gradnje luke je bila ravno Hrvaška republiška oblast z lovkami njene UDBE,ki je bila zaradi kontrabanta z Italijo finančno ena najmočnejših republiških UDB.Potrebno je povedati,da je Luka Koper edina luka na ozemlju bivše države,ki NI BILA zgrajena z državnim denarjem ampak denarjem luke in Splošne Plovbe.
No kljub vsem političnim sranjem je 7.decembra 1958 bila luka koper odprta s privezom prekooceanke Gorica.

[Dolfe]

Dolfe, če mene spomin ne vara, se je proga v Kp začela graditi na pobudo luke Kp kot industrijski tir. Tudi slovenski železničarji so nasprotovali gradnji.

LPL

Ljubitelj, to so že nianse.
Poanta je v tem, da kar nam kuha politčna elita, je en sam neužiten in smrdljiv drek, oprosti izrazu. Kakor hitro pa nekaj ali nekdo z veliko muke uspe mimo njihove volje, potem so naenkrat največji junaki, lastijo si vse zasluge, pripenjajo si ordene in zopet naredijo - drek.

Tako je bilo, je, in bo. Eh ....

[Nurmi]

Politiki so samo ogledalo naroda!!!

[SZ ljubitelj]

Politiki so samo ogledalo naroda!!!

in volivcev.

Tako pravi Anton Martin Slomšek: "Še enkrat vam rečem: volite modro, izvolite dobro; kakor si boste sami postlali, tako boste ležali."

[anzovc]

Ne razumem, zakaj se že v začetku razmišlja, da bo proga imela omejitev 120 ali 100 km/h.

V mislih sem imel brniško progo kot lokalno. Visoke hitrosti zaradi kratkih razdalj ne pridejo do izraza. Na relaciji Lj -Jesenice bi pri 250km/h vlak vozil četrt ure do Beljaka pa 25 min. Pri 160 km/h bi iste razdalje premagal v 25 oz. 40 min. Razlike potovalnih časov niso velike, bojim se da bi se stroški ne teh relacijah nesorazmerno povečali. Pred kratkim smo brali, da tudi Avstrijci na relaciji Beljak - Salzburg še ne bodo kmalu gradili proge za visoke hitrosti.
Nisem apriori proti visokim hitrostim, nočem biti pesimist kot @nurmi, temveč skušam biti realist, zato se mi zaradi kratkih potovalnih razdalj in ogromnih investicijskih vlaganj zdijo hitrosti nad 200 km/h v SLO znanstvena fantastika. Verjamem, da so naša ralnost proge do 160 km/h. Tovorni promet, v katerem se v naših krajih obrača več denarja, pa se najbrž tudi v naslednjih desetletjih ne bo odvijal z 250 km/h.
Zanimiva se mi zdi ideja povezave Domžale - Zalog, ki bi dejansko delovala kot tovorna obvoznica Ljubljane proti Gorenjski in bi se lahko navezovala tudi na obvozno progo Črnuče- Šentvid -Brezovica, ki je bila že obdelana v nekaterih razvojnih načrtih.
Na vseh obvoznih progah vidim tudi možnost primestnega potniškega prometa. Problem pa bi bil umeščanje v prostor, ker pri nas nobeden ne bi želel v svoji bližini imeti avtoceste, železnice, kakršnekoli elektrarne ali daljnovoda ali celo otroškega vrtca.

Ja, v tovornem prometu se obrača največ denarja, torej je najpametneje, da se posveti razvoj železniškega omrežja za povečevanje kapacitet tovornega pometa. Tako pa nekateri še kar sanjajo o progah za 200 - 250 kmh, ki jih potrebuje potniški promet - tovorni pač ne. Da se bomo po Sloveniji vozili 200 - 250? Dajte no mir! Vseevropski koridorji hitrih prog, ki bi potekali čez Slovenijo, da bi potniški vlaki (tovorni imajo 100 km/h več kot dovolj, le ustavljati se ne smejo na vsaki drugi postaji in še kje vmes) so pa totalno brezveze. Vidimo kakšna je realnost, še tisti edini vlak v Italijo je bil ukinjen. Zakaj že? Morda ker je bil 100% zaseden? Treba je vedeti, da je migracija ljudi v območju LJ - Milano, Lj - Dunaj, Lj - Budimpešta, Lj - Beograd, LJ - Munchen nezadostna, da bi bilo to upravičeno. Avtoceste povsem zadostujejo, tudi kultura je taka - vsaj pri nas, da se brez avta ne da živeti. Torej potnike predvsem na avtoceste, tovor pa na železnice. Ne me zdaj narobe razumeti, da sem proti modernizaciji, pa še kako sem, ampak naj bo ta namenjena predvsem za tovor. Moti me ko se vsepovsod omenja - še zlasti v medijih "sodobne železnice za prevoz ljudi in blaga. Železnice so namenjene za prevoz blaga in ljudi! A bo politika to skapirala? In če končam s prispodobo: v prevozih na železnici leži en kup denarja, ki leži na tleh. Nekaj je bankovcev v večjih nominacijah, nekaj v manjših, vmes so pa še kovanci po 1 in 2€ in pa tisti tamali bakreni. Vendar v Slo pobiramo samo kovance, bankovce pa drugi ali jih pa veter odnese.

[preglednik]

Deloma se strinjam s tabo. Tako pač je, vendar vizije pa v takem razmišlanju ni nobene. Po enem zahojenem italjanskem škornju se danes vozijo z vlaki 300 km/h. Prej, ko se še niso, so jim zadostovale avtoceste, saj druge možnosti ni bilo. In je bilo takrat sigurno manj migracij navzdol po italjanski "boti", kot jih je danes, ko si v petih urah iz Milana v Neaplju. Način življenja v neki regiji se pač oblikuje po možnostih, ki so tam prisotne. Če bodo nas te možnosti obšle, ker smo mi Slovenci pač drugačnega mnenja, kot sosedje okrog nas, bomo pač še naprej ždeli v svojem zapečku z minimalnim dometom in jamrali, kot jamramo že sedaj.

[Nurmi]

Težko razumeti zakaj je v Sloveniji tako.Predvsem zakaj tak negativen prizvok razvoju železnic.Nekaj moramo dobro vedeti,da Slovenija je preskočila fazo demokracije in tržnega gospodarstva.Mogoče v zagonu in euforiji pri osamosvojitvi je kaj hitro zabredla v divji kapitalizem in anarhijo.Vladavino interesnih lobijev,ropanju državnega,.....
In to celo tako strastno in zavzeto,da stvari delujejo že krepko samodestruktivno.In ta država je v samodestruktivni fazi.
Temu dodaš še problem vrednot,nedržavnosti oz.neidentificiranja s širšo skupnostjo.Potem lahko govorimo o državnem interesu "samo za svojo rit"!
Stvari se v naši državi zgodijo samo iz določenega privatnega interesa,saj ne obstajajo neki višji državni interesi,katerih bi spoštovale in gojile vse politične opcije. ( kot npr. v ZDA kjer veljajo železnice za "high national importance",ob boku naftni industriji in vojski.)
Se pravi gradilo se bo,ko bo za to privatni interes določenega lobija oz. interesne skupine.
Transport je monopol in v potrebah današnje potrošniške družbe,transportne poti so Jockerji v rokavu vsake "pametne" države.So močna karta,ki jo lahko uporabiš ( tudi izsiljuješ in manipuliraš )v vseh pogajanjih o bilo kateri stvari.To je dejstvo in to vsi načeloma demokratični Evropski subjekti počnejo.
Vsi razen naše opice,ki ne vidijo pol metra stran od svoje denarnice in nimajo čuta za nacionalno.(niti se otrok ne vzgaja z nekimi državnimi in nacionalnimi vrednotami)
Zato mi je težko prebirati te vaše fikcije o nekih oh in sploh progah,ki niso niti v kontekstu teh časov niti te države niti te miselnosti.

[mkx]

Glede nacionalne zavesti se lahko samo strinjam z Nurmijem. Me prav zanima, koliko Slovencev je izobesilo državno zastavo lani 26.12. In to na praznik, katerega večina ljudi pozna in za večino predstavlja pozitivno vrednoto. In zanima me, koliko Slovencev je izobesilo državno zastavo lani 23.11. OK, marsikateri Štajerc najbrž meni, da na ta dan obeležujemo manjško nacionalno katastrofo

Glavni problem pri razmišljanju o železnicah (in v isti sapi o velikih hitrostih) pa je spet majhnost Slovenije. Dejstvo je, da recimo od Brnika do Ljubljane (s 15 postanki vmes zato da s potniki vsaj za silo napolnemo en vagon) hitrost niti za trenutek ne bi narasla preko recimo 160km/h. Hitre proge so pač pomembne za daljše razdalje, teh pa znotraj Slovenije praktično ni. Edini smisel gradnje hitrih prog je torej čezmejno povezovanje, pri Slovenskem zapečkarstvu pa je smiselnost tega rahlo vprašljiva.

[preglednik]

V vsem se strinjam s svojima predhodnikoma. Edino pripombo imam na to majhnost Slovenije. Potrebe Slovenije bo morala vsekakor pokrivati mreža lokalnih in regionalnih prog, kjer tudi sam ne vidim potrebe po večjih hitrostih od 160 km/h. Še to le na glavnih linijah. Vendar predvidevam, da se bo v Evropi v bodoče, če jo ne bo prej pobral, potniški promet selil iz letal na vlake. Že danes se lahko pelješ brez postankov čez celo Francijo oz čez celo Italijo z 300 in več km/h. Če bi si Sloveniji uspelo pridobiti takšno linijo, ki bi vodila po njenem ozemlju nekam proti vzhodu (kdaj, kako???), bi bilo to njeno daljnoročno okno v svet. Razumljivo, da bi bila na celotni trasi preko države dovolj ena sama postaja in en priključek na regionalno državno omrežje.
Mogoče pa preveč fantaziram

[Ljubitelj]

mkx:
Glede nacionalne zavesti se lahko samo strinjam z Nurmijem. Me prav zanima, koliko Slovencev je izobesilo državno zastavo lani 26.12. In to na praznik, katerega večina ljudi pozna in za večino predstavlja pozitivno vrednoto. In zanima me, koliko Slovencev je izobesilo državno zastavo lani 23.11. OK, marsikateri Štajerc najbrž meni, da na ta dan obeležujemo manjško nacionalno katastrofo

Daj ti to meni razloži mkx, kaj se je zgodilo 23.11.2011, da to Štajerci obeležujejo(mo) kot manjšo nacionalno katastrofo.
O narodni zavesti pa samo to, verjetno ni 10% Slovencev, ki bi na izust vedeli akko se imenujeta praznika 26.06. in 26.12. Sam priznam, da imen ne vem, so preveč bedasta, dobro pa vem razlog praznovanja.
Kar se pa tiče debate o železnici v Sloveniji samo to. Evropske železnice so po prihodku pretežno potniške železnice. Ena od redkih izjem so SŽ, kjer prevladujejo prihodki iz tovornega prometa, toda predvsem po zaslugi (luškega) tranzita, za kar pa nacionalni operater nima skoraj nobene zasluge in se mu tovor pospešeno izmika v privatne operaterje (Adria, RCA). Drugače pa je tovor v večini prešel na potujoča skladišča/kamione, ki omogočajo "just in time" dobavo.

[mkx]

Daj ti to meni razloži mkx, kaj se je zgodilo 23.11.2011, da to Štajerci obeležujejo(mo) kot manjšo nacionalno katastrofo.

Na ta dan leta 2011 se najbrž ni nič posebnega zgodilo, je pa to Dan Rudolfa Maistra, ki je državni praznik, ni pa dela prost dan. O dogajanju na ta dan leta 1918 pa je nekaj napisanega v Wikipediji. Obstaja precej Štajercev, predvsem onih bližje severni meji, ki (upam da neresno) trdijo, da bi jim bilo brez Maistra in njegovih borcev zadnjih 90 let precej bolje.