Dela na koprski progi.
Re: Dela na koprski progi.
Pomemben je tudi tempo gradnje. V 40 letih bomo zgradili le dober kilometer 'drugega tira'. S takšnim tempom bo gradnja končana čez 900 let.
Re: Dela na koprski progi.
Kot je rekel en otroček naših vrlih gospodarstvenikov: odgovor je enak prejšnemu (glej sosednjo temotrance0 napisal/-a: S takšnim tempom bo gradnja končana čez 900 let.
)
Re: Dela na koprski progi.
Prej bo kočevska proga elektrificirana, kot dograjen drugi tir Divača-Koper.....
Re: Dela na koprski progi.
Napredek v Kozini 07.10.zapora od 7.00 do 21.00.Menjava kretnice št 1 in vgradnja nove kretnice št 17.
Re: Dela na koprski progi.
Prej bo elektrificirana proga Celje-Velenje 
, to bi pa tud rad dočakal, me prav zanima...
, to bi pa tud rad dočakal, me prav zanima... Spoštovani potniki, Slovenske železnice Vas pozdravljajo na vlaku InterCity Slovenija, naš vlak bo imel postanek v Zidanem Mostu, Celju, na Pragerskem in v Mariboru. Vse ostale informacije dobite pri vodji vlaka. Želimo Vam prijetno potovanje.
Re: Dela na koprski progi.
Res napredek... ena počasna vožnja več1216-001 napisal/-a:Napredek v Kozini 07.10.zapora od 7.00 do 21.00.Menjava kretnice št 1 in vgradnja nove kretnice št 17.
Zadnji teden tega mesca bo veselo. Kozina bo gradbeno končana, novi softver pa v funkciji. Rodik,Kozina in Črnotiče pa bodo ta čas zasedeni.
Re: Dela na koprski progi.
Kako več...saj je že sedaj počasna skozi Kozino....le malo daljša bo.stjepan napisal/-a:Res napredek... ena počasna vožnja več1216-001 napisal/-a:Napredek v Kozini 07.10.zapora od 7.00 do 21.00.Menjava kretnice št 1 in vgradnja nove kretnice št 17.
Zadnji teden tega mesca bo veselo. Kozina bo gradbeno končana, novi softver pa v funkciji. Rodik,Kozina in Črnotiče pa bodo ta čas zasedeni.
Zakaj dekleta povesijo oči, ko jim rečeš: "Ljubim te"?
Da bi videle, če je res !
( Regis Houser )
Da bi videle, če je res !
( Regis Houser )
Re: Dela na koprski progi.
Prosim za komentar:
"Uganke in bajke o gradnji drugega tira
Iztirjena lokomotiva in nasprotovanje drugemu tiru sprožila ugibanja in dvome o odločitvah slovenske vlade.
Boris Šuligoj, Koper
Delo
pet, 04.10.2013, 12:00
Problematičen kraški rob
Zastoj na tiru med Koprom in Divačo je vodstvo Luke Koper izkoristilo za opozorilo javnosti, kaj se lahko zgodi pristanišču, ki prepelje 60 odstotkov blaga po železnicah in v kakršnem koli skrajnem primeru nima alternativne možnosti. Domačini, ki živijo na kraškem robu, predvsem v Podpeči, opozarjajo, da je kraški rob med Podpečjo in Črnotiči zelo problematičen in da bodo skalnati podori še velikokrat povzročili težave vlakom na tej progi. Vprašanje je le, kako velike bodo ovire.
Koper – Potem ko je prejšnji ponedeljek zvečer zaradi plazu na progi Koper–Divača iztirila lokomotiva tovornega vlaka in je bila proga 15 ur prekinjena, zdaj pa vlaki vozijo s polovično hitrostjo (30 kilometrov na uro), se je v Luki Koper in pri gospodarstvenikih še bolj razvnela razprava o načrtovani odpovedi gradnje drugega tira.
Odločitev ministra za infrastrukturo in prostor, da je treba temeljito preveriti načrtovani znesek 1,4 milijarde evrov za drugi tir in se potem odločati, kako in kaj z njim, je pri mnogih naletela na podporo. Vprašanje pa je, kakšna je lahko alternativna rešitev. Odločitev je istrskim menedžerjem obljubil v dveh tednih, pozneje jo je popravil na 30 dni. Tudi drugi rok se bo kmalu iztekel. Ugank z drugim tirom pa je vse več. Ker je Projektivno podjetje SŽ pred malo več kot dvema letoma na podlagi projektne dokumentacije izdelalo predinvesticijsko zasnovo, po kateri bi drugi tir stal približno 900 milijonov evrov, nas je zanimalo, od kod premierki Alenki Bratušek podatek o 1,4 milijarde evrov zanj. Iz njenega kabineta so nam odgovorili, da je predsednica podatek dobila od ministrstva za infrastrukturo in prostor. Tam so nam pred desetimi dnevi odgovorili: »Vrednost investicije je povzeta iz investicijskega programa za drugi tir med Divačo in Koprom, ki ga je izdelal DRI. Vrednost je ocenjena na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma dokumentacije PZI.«
Skrivnostni investicijski program
Ko smo pred nekaj dnevi podvomili, da je izdelan investicijski program, saj ni znanih virov financiranja, pa so nam z ministrstva za infrastrukturo včeraj odgovorili, da gre šele za predlog investicijskega programa, ki postane veljaven dokument šele, ko ga investitor prek posebej imenovane komisije pregleda in potrdi. Vse do takrat gre le za delovne predloge. Z ministrstva so tudi zatrdili, da so bile predinvesticijske zasnove, ki so jih izdelali pred tem v drugem podjetju, »pretežno na podlagi idejnih projektov«. Na našo prošnjo, ali nam lahko posredujejo investicijski program, da bi ga posredovali v recenzijo neodvisni hiši, nam z ministrstva niso odgovorili; prav tako ne, kdo je (z imenom in priimkom) odgovoren avtor izračunov v njem. O konkretnem izračunu cene smo spraševali zato, ker je več sogovornikov menilo, da je znesek 1,4 milijarde za 27 kilometrov proge daleč previsok znesek.
Na ministrstvu za infrastrukturo so nam pojasnili, da so za drugi tir (za študije, umeščanje v prostor, projektno dokumentacijo, odkupe zemljišč ...) od konca 90. let doslej porabili 39,7 milijona evrov. Odkupljenih je več kot 99 odstotkov vseh zemljišč. Kaj bo država z zemljišči, kdo bo prevzel odgovornost za porabljeni denar in kako bodo prepričali javnost, da so se strokovnjaki in načrtovalci v preteklih 15 letih »pač zmotili«, odgovora nimamo.
Kje se zatika?
Državni organi bi že morali izdati gradbeno dovoljenje za drugi tir. Omerzelovo ministrstvo glede molka italijanske države odgovarja: »Molk italijanskih institucij po našem mnenju ni ovira za nadaljevanje postopka pridobitve okoljevarstvenega soglasja in bi Arso lahko nadaljeval postopek izdaje soglasja.« Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje pa so nam odgovorili: »Postopek pridobivanja okoljevarstvenega soglasja stoji, saj je bila Slovenija obveščena, da bo Italija posredovala dodatne komentarje.« Slovenska država je Italiji že novembra lani poslala potrebno gradivo o vplivih gradnje drugega tira na okolje. Na začetku januarja so nam pojasnili, da se mora Italija v predvidenem in predpisanem roku poslati svoje pripombe in zahteve, na kar se mora Slovenija odzvati. Tokrat so nam z okoljskega ministrstva, ki ga vodi Dejan Židan, odgovorili: »Če Italija ne bo posredovala dodatnega mnenja do 15. oktobra, bo ministrstvo izdalo navodilo, da Arso nadaljuje in sklene postopek. Ministrstvo je poslalo še dodatno urgenco Italiji, zato bo počakalo na njene pripombe.«
Nepovratna sredstva (230 milijonov evrov), ki so bila v iztekajoči se perspektivi namenjena drugemu tiru, so preusmerili za modernizacijo sedanjega tira Divača–Koper, za posodobitev in elektrifikacijo proge Pragersko–Hodoš, za uvedbo sistema GSM-R na slovenskem omrežju in za dve nadgradnji proge (Dolga Gora–Poljčane in Pragersko–Bistrica).
Kdaj bo Omerzelovo ministrstvo posredovalo predlog odločitve o dodatnem tiru vladi in ali bo upoštevalo tudi napovedane izgube brez drugega tira, nam niso odgovorili, do sprejete končne odločitve minister Omerzel ne daje nobenih dodatnih komentarjev."
"Uganke in bajke o gradnji drugega tira
Iztirjena lokomotiva in nasprotovanje drugemu tiru sprožila ugibanja in dvome o odločitvah slovenske vlade.
Boris Šuligoj, Koper
Delo
pet, 04.10.2013, 12:00
Problematičen kraški rob
Zastoj na tiru med Koprom in Divačo je vodstvo Luke Koper izkoristilo za opozorilo javnosti, kaj se lahko zgodi pristanišču, ki prepelje 60 odstotkov blaga po železnicah in v kakršnem koli skrajnem primeru nima alternativne možnosti. Domačini, ki živijo na kraškem robu, predvsem v Podpeči, opozarjajo, da je kraški rob med Podpečjo in Črnotiči zelo problematičen in da bodo skalnati podori še velikokrat povzročili težave vlakom na tej progi. Vprašanje je le, kako velike bodo ovire.
Koper – Potem ko je prejšnji ponedeljek zvečer zaradi plazu na progi Koper–Divača iztirila lokomotiva tovornega vlaka in je bila proga 15 ur prekinjena, zdaj pa vlaki vozijo s polovično hitrostjo (30 kilometrov na uro), se je v Luki Koper in pri gospodarstvenikih še bolj razvnela razprava o načrtovani odpovedi gradnje drugega tira.
Odločitev ministra za infrastrukturo in prostor, da je treba temeljito preveriti načrtovani znesek 1,4 milijarde evrov za drugi tir in se potem odločati, kako in kaj z njim, je pri mnogih naletela na podporo. Vprašanje pa je, kakšna je lahko alternativna rešitev. Odločitev je istrskim menedžerjem obljubil v dveh tednih, pozneje jo je popravil na 30 dni. Tudi drugi rok se bo kmalu iztekel. Ugank z drugim tirom pa je vse več. Ker je Projektivno podjetje SŽ pred malo več kot dvema letoma na podlagi projektne dokumentacije izdelalo predinvesticijsko zasnovo, po kateri bi drugi tir stal približno 900 milijonov evrov, nas je zanimalo, od kod premierki Alenki Bratušek podatek o 1,4 milijarde evrov zanj. Iz njenega kabineta so nam odgovorili, da je predsednica podatek dobila od ministrstva za infrastrukturo in prostor. Tam so nam pred desetimi dnevi odgovorili: »Vrednost investicije je povzeta iz investicijskega programa za drugi tir med Divačo in Koprom, ki ga je izdelal DRI. Vrednost je ocenjena na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma dokumentacije PZI.«
Skrivnostni investicijski program
Ko smo pred nekaj dnevi podvomili, da je izdelan investicijski program, saj ni znanih virov financiranja, pa so nam z ministrstva za infrastrukturo včeraj odgovorili, da gre šele za predlog investicijskega programa, ki postane veljaven dokument šele, ko ga investitor prek posebej imenovane komisije pregleda in potrdi. Vse do takrat gre le za delovne predloge. Z ministrstva so tudi zatrdili, da so bile predinvesticijske zasnove, ki so jih izdelali pred tem v drugem podjetju, »pretežno na podlagi idejnih projektov«. Na našo prošnjo, ali nam lahko posredujejo investicijski program, da bi ga posredovali v recenzijo neodvisni hiši, nam z ministrstva niso odgovorili; prav tako ne, kdo je (z imenom in priimkom) odgovoren avtor izračunov v njem. O konkretnem izračunu cene smo spraševali zato, ker je več sogovornikov menilo, da je znesek 1,4 milijarde za 27 kilometrov proge daleč previsok znesek.
Na ministrstvu za infrastrukturo so nam pojasnili, da so za drugi tir (za študije, umeščanje v prostor, projektno dokumentacijo, odkupe zemljišč ...) od konca 90. let doslej porabili 39,7 milijona evrov. Odkupljenih je več kot 99 odstotkov vseh zemljišč. Kaj bo država z zemljišči, kdo bo prevzel odgovornost za porabljeni denar in kako bodo prepričali javnost, da so se strokovnjaki in načrtovalci v preteklih 15 letih »pač zmotili«, odgovora nimamo.
Kje se zatika?
Državni organi bi že morali izdati gradbeno dovoljenje za drugi tir. Omerzelovo ministrstvo glede molka italijanske države odgovarja: »Molk italijanskih institucij po našem mnenju ni ovira za nadaljevanje postopka pridobitve okoljevarstvenega soglasja in bi Arso lahko nadaljeval postopek izdaje soglasja.« Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje pa so nam odgovorili: »Postopek pridobivanja okoljevarstvenega soglasja stoji, saj je bila Slovenija obveščena, da bo Italija posredovala dodatne komentarje.« Slovenska država je Italiji že novembra lani poslala potrebno gradivo o vplivih gradnje drugega tira na okolje. Na začetku januarja so nam pojasnili, da se mora Italija v predvidenem in predpisanem roku poslati svoje pripombe in zahteve, na kar se mora Slovenija odzvati. Tokrat so nam z okoljskega ministrstva, ki ga vodi Dejan Židan, odgovorili: »Če Italija ne bo posredovala dodatnega mnenja do 15. oktobra, bo ministrstvo izdalo navodilo, da Arso nadaljuje in sklene postopek. Ministrstvo je poslalo še dodatno urgenco Italiji, zato bo počakalo na njene pripombe.«
Nepovratna sredstva (230 milijonov evrov), ki so bila v iztekajoči se perspektivi namenjena drugemu tiru, so preusmerili za modernizacijo sedanjega tira Divača–Koper, za posodobitev in elektrifikacijo proge Pragersko–Hodoš, za uvedbo sistema GSM-R na slovenskem omrežju in za dve nadgradnji proge (Dolga Gora–Poljčane in Pragersko–Bistrica).
Kdaj bo Omerzelovo ministrstvo posredovalo predlog odločitve o dodatnem tiru vladi in ali bo upoštevalo tudi napovedane izgube brez drugega tira, nam niso odgovorili, do sprejete končne odločitve minister Omerzel ne daje nobenih dodatnih komentarjev."
Re: Dela na koprski progi.
Nepričakovano dražje za 500mio€.... To je poslastica za si jo razdeliti.. 
Kar an zmotjan nardi,stu pametneh na mora rešit.
Re: Dela na koprski progi.
Investicijski program (IP) se spiše na podlagi PZI projekta in popisa del, ki ga ovrednotijo projektanti. Izdelovalec IP-ja si sam ne izmišluje vrednosti del ampak je njegova naloga bolj preveiti ali se projekt splača. Zato zbere stroške izgradnje in ovrednosti prihodke v življenski dobi, ter seveda stroške obratovanja in vzdrževanja.
Povejte kaj je bolje: da se projekt oceni s premajhno vrednostjo in zmanjka denarja ali da se ga oceni malo predrago in se pozneje izkaže, da je denarja dovolj in da se da projekt izpeljati? Na koncu je vedno javni razpis, kjer se prijavijo ponudniki in se z najnižjo ceno potegujejo za posel. Če je cena višja kot je predvidena v IP-ju razpis PADE!
Povejte kaj je bolje: da se projekt oceni s premajhno vrednostjo in zmanjka denarja ali da se ga oceni malo predrago in se pozneje izkaže, da je denarja dovolj in da se da projekt izpeljati? Na koncu je vedno javni razpis, kjer se prijavijo ponudniki in se z najnižjo ceno potegujejo za posel. Če je cena višja kot je predvidena v IP-ju razpis PADE!
Re: Dela na koprski progi.
Realna vrednost drugega tira je med 700-800 MIO eur. Vse drugo je pa čista kraja. Ustavilo se je pa za to,ker določene interesne skupine niso uspele izsiliti že prej omenjene finančne platforme (1.4 milijarde). In so zablokirale cel projekt. To je vsa kruta resnica drugega tira.
Osnovni problem na svetu je v tem,da so budale preveč samozavestne in pametni vedno v dilemi!
Re: Dela na koprski progi.
Povejte kaj je bolje: da se projekt oceni s premajhno vrednostjo in zmanjka denarja ali da se ga oceni malo predrago in se pozneje izkaže, da je denarja dovolj in da se da projekt izpeljati? Na koncu je vedno javni razpis, kjer se prijavijo ponudniki in se z najnižjo ceno potegujejo za posel. Če je cena višja kot je predvidena v IP-ju razpis PADE![/quote]
Kdaj se je zgodilo da so projekt ocenili dražje in po zaključku je bil cenejši... So mogoče to avtoceste ali teš 6..
@Nurmi stabo se popolnoma strinjam...
Kdaj se je zgodilo da so projekt ocenili dražje in po zaključku je bil cenejši... So mogoče to avtoceste ali teš 6..
@Nurmi stabo se popolnoma strinjam...
Kar an zmotjan nardi,stu pametneh na mora rešit.
Re: Dela na koprski progi.
"Projekt je bil ocenjen in rzpisan na vrednost 1,4 milijarde, po koncu del pa so ugotovili, da je zadeva stala samo 800-900 mio" 
Re: Dela na koprski progi.
Namesto bogatije je na koncu famozni drugi tir koštal drobižek.
Re: Dela na koprski progi.
Kar precej se je zavleklo....ob 02:45 krst nove kretnice.1216-001 napisal/-a:Napredek v Kozini 07.10.zapora od 7.00 do 21.00.Menjava kretnice št 1 in vgradnja nove kretnice št 17.
LEP DAN
Igor
Igor