Dela na koprski progi.

[preglednik]

Verjetno bi potem potrebovali preveč lokomotiv.

[Ljubitelj]

Verjetno bi potem potrebovali preveč lokomotiv.

Ideja nekega ljubitelja je le v tem, da se namesto strojnih voženj v dolino, za kar je nenazadnje potrebno plačati uporabnino in tudi nekoristno zaseda progo, le te uporabi kot doprego, vlaki nad 1050 t jo itak potrebujejo do Rodika, nato pa bi lahko zavirali elektrodinamično..... Na oko ne bi potreboval več lokomotiv, ker ima itak večina tovornih vlakov doprego v obratni smeri, v hrib. Seveda je pa za takšno trditev potrebno nekaj več vplogleda v razmere, verjetno pa razmisleki v tej smeri ne bi bili neumestni. Še zlasti glede na kritične požarne razmere, ki jih tudi beton ne bo povsem omilil in grozi zaprtje proge s strani okoljsko občutljivih krajanov.
In še nekaj, če dve lokomotivi zavirata proizvajata energijo manjše hidroelektrarne, celih 4 MW na 541, ki gre v glavnem preko uporov na strehi v zrak. In naslednji pomislek bi potem bil, zakaj se te konične energije ne bi shranilo v ustrezne kondenzatorsko/baterijske hranilnike, danes že tržno dostopne ali pa preko ustreznih polprevodniških konverterjev pošiljalo nazaj v omrežje......

LPL

[preglednik]

Lahko bi bil to tudi hranilnik energije z vztrajnikom. O tem smo se že nekje pogovarjali.

[038]

Vlak v Koper ima na enotirni progi prevoz na vseh izogibališčih?

[mkx]

Vlak v Koper ima na enotirni progi prevoz na vseh izogibališčih?

Seveda. Speljava polne porcije v klanec je dosti lažje izvedljiva kot zaustavitev praznine v smeri navzdol.

[cokla]

Sam...mislim, kakšne pa tukaj prebereš....

[anzovc]

Verjetno bi potem potrebovali preveč lokomotiv.

Ideja nekega ljubitelja je le v tem, da se namesto strojnih voženj v dolino, za kar je nenazadnje potrebno plačati uporabnino in tudi nekoristno zaseda progo, le te uporabi kot doprego, vlaki nad 1050 t jo itak potrebujejo do Rodika, nato pa bi lahko zavirali elektrodinamično..... Na oko ne bi potreboval več lokomotiv, ker ima itak večina tovornih vlakov doprego v obratni smeri, v hrib. Seveda je pa za takšno trditev potrebno nekaj več vplogleda v razmere, verjetno pa razmisleki v tej smeri ne bi bili neumestni. Še zlasti glede na kritične požarne razmere, ki jih tudi beton ne bo povsem omilil in grozi zaprtje proge s strani okoljsko občutljivih krajanov.
In še nekaj, če dve lokomotivi zavirata proizvajata energijo manjše hidroelektrarne, celih 4 MW na 541, ki gre v glavnem preko uporov na strehi v zrak. In naslednji pomislek bi potem bil, zakaj se te konične energije ne bi shranilo v ustrezne kondenzatorsko/baterijske hranilnike, danes že tržno dostopne ali pa preko ustreznih polprevodniških konverterjev pošiljalo nazaj v omrežje......

LPL

Ko (če) bo nekoč le zgrajen drugi tir, bo nadgradnja elektronapajalnih postaj na obstoječi progi z opremo za oddajanje elektične energije v EES postalo nujno potrebno. Ker bo promet po stari progi predvidoma tekel samo navzdol, bo proga v bistvu postala elektrarna, ki bo povprečno oddajala v omrežje 6 do 8MW, če ne celo več, pač odvisno od gostote prometa. Taka investicija bi se povrnila hitreje kot pri katerikoli drugi elektrarni.

[Re 4/4]

Ko (če) bo nekoč le zgrajen drugi tir, bo nadgradnja elektronapajalnih postaj na obstoječi progi z opremo za oddajanje elektične energije v EES postalo nujno potrebno. Ker bo promet po stari progi predvidoma tekel samo navzdol, bo proga v bistvu postala elektrarna, ki bo povprečno oddajala v omrežje 6 do 8MW, če ne celo več, pač odvisno od gostote prometa. Taka investicija bi se povrnila hitreje kot pri katerikoli drugi elektrarni.

Kaj pa zaprtozančni sistem? Verjetno bodo potrebne najmanj tri napajalne. Dve za navzgor, ena za navzdol. Jih povežeš v notranjo zanko in tako lokomotiva, ki zavira, napaja ostali dve napajalni.
Namreč obstaja en hakeljc. Če frekvenca v javnem sistemu naraste nad določeno vrednost (50,25 Hz) morajo vsi, ki ne sodelujejo pri regulaciji, proizvodnjo zmanjševati do vrednosti 0 MW. Tudi, če je v praksi nemogoče, je takšno pravilo.

[anzovc]

Ne razumem te najbolje okrog zaprtozančnega sistema. A to si mislil, da bi bilo napajalno omrežje obstoječe proge, kjer bi promet tekel navzol in bi se ustvarjali viški energije, le to bilo povezano z napajalnimi postajami na drugem tiru in bi presežke enostavno pokurili vlaki, ki bi se vzpenjali proti Divači.

Če, bi pa se oddajalo direkt v EES...sicer sem laik, vendar mislim, da tukaj ne bi prihajalo do velikih nihanj moči, ker gre za dolg spust in če se lepo zavira elektrodinamično...EES skompenzira brez problema, sploh za teh 5-8 MW, (vetrne elektrarne so kar se tiče regulacije EES bistveno težje, pa so vseeno nekako rešili to težavo) pa še drugi tir je blizu, na katerem se itak samo porablja.

[Dino S]

Zunaj je naročilo za PENP Hrastovlje. Priklopljena pa bo na ENP Rižana.

[Re 4/4]

Ne razumem te najbolje okrog zaprtozančnega sistema.

Če, bi pa se oddajalo direkt v EES...sicer sem laik, vendar mislim, da tukaj ne bi prihajalo do velikih nihanj moči

Lej, za oddajanje v omrežje obstajajo določena pravila. Tudi, če nič ne moti in škoduje, so spisana z razlogom. Sicer za železnico (še) pravilo sploh ne obstaja, pa sem zreduciral iz sistema proizvodnje brez regulacije. Saj je podobno. Ni pa tako simpl, en števec pa horuk, naj deluje po sistemu prehodnih pojavov.

Glede zaprtozančnega sistema pa takole. Najprej ločiš javno omrežje z železniškim. Potem pa vse tri napajalne povežeš v zanko in, tam kjer se zavira se energija preko napajalne pretaka nazaj v to zanko in v drugo napajalno, kjer se vlak vzpenja.

Pa opozoril bi te še ena eno stvar. Če bi napajalne vračale viške v omrežje, potem morajo biti ločene nekje na progi z mrtvim vodom. To si pa na takšni progi ne predstavljam. Namreč v nasprotnem primeru bi se lahko energija pretakala iz ene napajalne v drugo in nazaj v omrežje. Kar pa pomeni same izgube. (2x pretvorba in prenos z nožjo napetostjo).

Zadnja stvar, ki me pa bega. Če bi resnično prišlo do vračanja v javno omrežje, katero ceno bi imela ta energija? Borzno? Kdo jo bo plačal? Že tako so problemi z bilančnim odstopanjem. Tako, da na prvi pogled je lepo, ko pa se poglobiš v detajle, pa imaš več vprašanj, kot odgovorov.

[električar]

@Re 4/4,

Ko govoriš o zaprti zanki med ENP-ji na 3 kV DC omrežju, v kateri bi navzgor vozeči vlaki porabljali rekuperativno energijo tistih, ki vozijo navzdol, nima javno omrežje s tem nič, saj obstoječe ENP ne omogočajo vračanja v AC sistem, zato ne vem, kaj bi to imelo s porastom frekvence, ki v togem omrežju zelo izjemoma lahko doseže 50,25 Hz. za tak porast bi moral biti res ogromen presežek proizvodnje v UCTE. Odvečno proizvodnjo lahko v tem primeru odklopiš z nadfrekvenčno zaščito, kot to velja za sončne elektrarne.
Tudi če bi energija na neki ENP lahko tekla nazaj v omrežje, neka sosednja pa bi jo porabljala, je izplen vseeno boljši kot gretje uporov na strehi lokomotive. Mislim pa da zaradi vseh upornosti in impedanc ki bi nastopale v takem krogu, ni bojazni, da bi se energija zgolj prenašala iz AC omrežja v DC vozno mrežo in potem nazaj v AC.
Kar se tiče poračunavanja, ima železnica itak veliko ENP, ki večino časa jemljejo energijo, in bi se vrnjena energija v kateri od njih lahko saldirala (odštela od prejete) npr v urnem ali 15 minutnem intervalu. Najbrž pa bi morali za vračanje energije iz ENP-jev prilagoditi par omrežnih aktov.
lp

[Ljubitelj]

mene, ki sploh nisem strokovnjak za elektriko bega razmišljanje nekaterih o problemih v zvezi z vračanjem "zavorne" elektrike v javno omrežje. Prav podobne razmisleke so imeli nekoč "strokovnjaki" glede vetrnih in sončnih elektrarn pa zadeva bolj ali manj funkcionira. Pa ne pozabimo pri alternativnih virih gre za nekaj 10% priključne moči, po koprski progi pa se govori o vračanju kakšnega % moči v omrežje. In to bi naj porušilo frekvenčno stabilnost, ne pa alternativni viri? Težko verjamem, sem bolj mnenja o okostenelosti nekaterih.
Druga stvar je pa cena, toda nekega avgustovskega vikenda je država izplača okoli 270k€ podpor elektriki iz PV elektrarn (vetrnih skorajda nimamo) v času, ko je jedrska elektrarna plačevala za odjem energije. Tako da govoriti o cenah je brezpredmetno, ker potem bi bilo najprej ukiniti subvencije za "zeleno" elektriko. Sicer bi pa elektriko iz zaviranja mirne duše lahko uvrstili v "zeleno" elektriko, pri njeni "proizvodnji, in ne pozabimo preklopu iz strešnega upora na odjemnik, je emisija CO2 dejansko 0 g/kWh.
Sicer pa je v uporabi, tudi železnicah, že cel kup različnih hranilnikov električne energije, o čemer je že bilo govora na tem forumu.

LPL

[Re 4/4]

@Re 4/4,

Ko govoriš o zaprti zanki med ENP-ji na 3 kV DC omrežju, v kateri bi navzgor vozeči vlaki porabljali rekuperativno energijo tistih, ki vozijo navzdol, nima javno omrežje s tem nič, saj obstoječe ENP ne omogočajo vračanja v AC sistem, zato ne vem, kaj bi to imelo s porastom frekvence, ki v togem omrežju zelo izjemoma lahko doseže 50,25 Hz. za tak porast bi moral biti res ogromen presežek proizvodnje v UCTE.

Najbrž pa bi morali za vračanje energije iz ENP-jev prilagoditi par omrežnih aktov

Govora je o 25 kV, zaprta zanka

Vem, da je 50,25 Hz nemogoče doseči, saj se trenutno giba med ~ 49,98 in 50,005 Hz, ampak pravila so tako napisana. 50,25 Hz naprej moreš zmanjševati proizvodnjo, do 51 Hz pa se odklopiti.
Pri manj kot 49 Hz, pa se razbremenjuje omrežje.

Bo potrebno kar nekaj aktov spreminjati. Že tako bentijo nekateri, ker je naš EES zelo specifičen napram tujim zaradi vsega kar se je dogajalo v zadnjih letih. Več lahko kje drugje.

mene, ki sploh nisem strokovnjak za elektriko bega razmišljanje nekaterih o problemih v zvezi z vračanjem "zavorne" elektrike v javno omrežje. Prav podobne razmisleke so imeli nekoč "strokovnjaki" glede vetrnih in sončnih elektrarn pa zadeva bolj ali manj funkcionira.

Ni vse zlato, kar se sveti. Priklapljajo se je kot zmešano. Nobenega načrta, samo sledi tistim procentom.
Dokler ne bo ekstra načrta potem bo to še ena slaba poteza. Kar pa ne pomeni, da nekoč ne bo. Samo pametnih omrežij še ni.
O subvenciji se bi pa lahko tudi pogovarjali. Brez njih imajo minus. Izplačilo sončne je 240 € za 1 MWh.

[igor72]

Protipožarni nasip se kar daljša...



Centralni mešalec, od kjer vlečejo cevi, malo gor, malo dol....



Fajn izgleda, upam da bo tudi vzdrževanje primerno, sicer zopet mečejo d'nar stran....



zgledno očiščeno; debelo v dolino, drugo na kup in požig