Čudež na kočevski progi!

[inovak]

Lahko pa bi uporabili enak princip pri potnikih na postajah kot je pokrivanje betonaže na novi rampi v Ortneku. Vsak potnik bi prejel kos koprene in se pokril. Kar pa se tiče tehnike, bi pogledali kaj uporabljajo v Rusiji.

[inovak]

Železniška postaja Ribnica res dobiva končno podobo. Stebri za razsvetljavo med tiri so bili poravnani in učvrščeni.





Na skladišču pa so že pripravljeni stebri za oba perona in prav gotovo bodo postavljeni naslednji teden.



Ob cesti, ki pelje od Mabolesa proti prehodu Spodnje Lepovče, pa je bila postavljena varnostna ograja v vsej dolžini perona.

[inovak]

Postaje so danes samevale. Na ribniški postaji so bili le monterji, ki so delali na obeh nadstreških, delavcev SŽ pa ni bilo in tako bo najbrž do konca tega leta.





Na žlebiški postaji pa so danes asfaltirali parking. Delno je bil položen grobi asfalt, nadaljevanje pa bo v naslednjem letu.

[inovak]

Ob koncu leta je ribniška postaja dobila tudi nove "stanovalce". Potem, ko so člani Strelskega kluba Ribnica zaradi zahteve varnostnega inšpektorja morali zapustiti prostore v nekdanjem domu TVD Partizana ( nekdanji Sokolski dom), so postali brezdomci. Zaradi odstranitve predelnih sten na stari lokaciji in demontažo tehničnih pripomočkov je bilo potrebno najti novo lokacijo za njihovo dejavnost. S pomočjo Slovenskih železnic in občine oziroma župana so postali najemnik prostora na ribniški železniški postaji in sicer v prostorih ene izmed bivših špedicij. Pred leti je bil z elementi stavbnega pohištva zagrajeni prostor na peronu postaje in ustvarjen nov pisarniški prostor. Po preselitvi carinarnice iz Ribnice pa so obstoječe špedicije izgubile del svojega dela. Posledično so tako začeli krčiti svoje najete prostore. Tako je bil že nekaj časa prazen tudi omenjeni prostor, za katerega se je hitro našel skupen interes. Tako so si člani strelskega kluba s prostovoljnim delom uredili prostor in v minulem tednu začeli s svojo vadbo na novi lokaciji.









Mreža in pa vrata so vgrajena že od postavitve nove postaje in so se v času, ko ni bilo vlakov, tudi zaklepala. Kot pravi stari pregovor " Čez dvajset let vse prav pride".







Tudi tu se vidi, da so pred nami prazniki.

[ŽAT32]

No, pa smo dočakali
Ne, ne, ne potniških vlakov, za začetek le ukinitev počasne vožnje med Grosupljem in Ortnekom. 40 km/h se sedaj vozi le tam, kjer so še ostali prehodi zavarovani z AK. To je kilometrski odsek kmalu za Spodnjo Slivnico, dvokilometrski okrog Velikih Lašč in slab km pred Ortnekom. Ti trije prehodi za Slivnico bodo ukinjeni po izgraditvi nadomestne ceste, ostali pa dobijo rampe. Enkrat . Verjetno bo še največ težav s tistim prehodom pri Retjah, saj je nadvoz, ki je v bližini, neprimeren za večje kamione.

V načrtu je sicer nov, večji, ki pa bi moral že stati.

Še tabla, kakršne do sedaj na tej progi ni bilo



Na drugo stran pa zaenkrat še po starem

[(po)potnik]

Kaj pomenita tabli 60 in 40 spodaj? Omejitev 60 ali 40 km/h? Ter kaj pomeni zelena okrogla tabla pod tablo za omejitev 70 km/h?

[Tono]

60 je progovna hitrost, 40 pa je omejitev, ker so na progi udarne jame in ležeči policaji Zeleni lopar pa pomeni preklic omejitve.

[-Robert-]

ŽAT32 nobenega up-dejta z Ribniške postaje ni? Ali se kaj na novo tam dogaja? So stebri za osvetljavo že vsi postavljeni?

[inovak]

V ponedeljek se je na ribniškem področju začelo in danes nadaljevalo z deli. Tako so danes bili na ribniški postaji delavci pri nadstreških, družbo pa so jim delali električarji. Po postavitvi vseh večjih stebrov na področju postaje prihajajo na vrsto manjši stebri z lučmi, ki bodo na obeh peronih.





Prav tako so pripravljeni drogovi informacijskih tabel.



Na žlebiški postaji je bilo parkirišče dokončno prekrito z grobim asfaltom. Po napovedi naj bi fini asfalt bil na vrsti v četrtek. Vreme, ki ni podobno zimskemu, bo to omogočilo, saj se za naslednji teden napovedujejo snežne padavine.



Na postaji Ortnek pa se je danes odstranjeval opaž na že zabetoniranem delu ter pripravil opaž na ostalem delu bodoče nove rampe.









Ob stari rampi pa sta stala naložena dva tovorna vagona, katera sta "nova" na našem koncu. Po izjavi predstavnika koristnika so omenjeni vagoni bili že vsaj 5 krat naloženi v Ortneku. Gre za avstrijske vagone "Rohholzbullen" z oznako Rnooss, ki so namenjeni predvsem prevozu okroglega in žaganega lesa, dolžine do 21 m. Konstrukcijska značilnost je , poleg velike mase predvidenega tovora, ojačane ročice in izboljšana varnost povezanega naloženega lesa. Da bo omenjeno področje te vrste transporta v bodočnosti pomembno za avstrijske prevoznike govori tudi informacija iz preteklosti (7.februar 2007).

http://holz.fordaq.com/fordaq/news/%C3% ... 14450.html" onclick="window.open(this.href);return false;

In zdaj samo še posnetek iz Ortneka. Zanimivo je to, da sem iz razgovora s predstavnikom naročnika izvedel, da je želel tudi sam vest o novih vagonih na kočevski progi objaviti na internetu oziroma na tem forumu.

[Ljubitelj]

Se že zadnjič ob trku videl na sliki takšenle vagon za prevoz lesa. Kot je videt so postali stalnica. Slovenija bi naj bila gozdnata dežela, pa še vagonov za prevoz lesa nima. Kam pluje naša barka/pelje naš vlak?

LPL

[preglednik]

Če pa bi nalagali vsaj deske namesto hlodov, bi bilo še malo bolje....

[Ljubitelj]

Če pa bi nalagali vsaj deske namesto hlodov, bi bilo še malo bolje....

Rezanega lesa naša ljuba domovina že dolgo ni izvažala. Imam občutek, da je po prvih povojnih petletkah, ko je to bilo zelo pomembno izvozno blago FLRJ zadeva usahnila. Kao da ni dovolj dodane vrednosti..... Avstrijci niso bili tako nobel in danes njihovo žagarstvo dominira v osrednji Evropi. Les pa si vozijo iz vseh delov nekdanje AO monarhije, seveda imajo zato omenjene vagone. Za SŽ ali vsaj JŽI v RS pa stvar sploh ni slaba, saj iz Beljaka vozi v Koper dnevno Holz-express, vsaj tako je še pred nedavnim bilo napisano na spletni strani RCA.

LPL

[Cepi]

Naša domovin je vedno izvažal kvečjemu žagan les, rezano pa lahko izvažamo salamo

[inovak]

Samo v informacijo, kaj pomeni predelava lesa doma ali kje drugje in pa njeni izkoristki. Pred leti (1995) je bil na Inlesu prikazan izračun zaokrožene predelave lesa v domačem okolju in pripadajoči izkoristki in s tem predelava od hloda do namenskega elementa. Zato je bila pred leti predvidena zaokrožena predelava lesa najprej na MELES-u ( mehanizirano lupilno skladišče ) ter nato razrez na novi žagi in nato predelava v namenske elemente.
Za razrez okroglega lesa smreka/jelka v deske ali plohe je bil izkoristek 63 - 70%, nato predelava v robljene deske 45 -50 % ter nato izdelava namenskih elementov po širini in dolžini je bil 66% izkoristek. Če pa naredimo primerjavo končni izdelek tega namenskega elementa iz hloda je bil potem izkoristek , upoštevajoč vse te faze, 19- 20 %. No in zdaj smo pa tam, ko se upošteva , da je pri vseh teh obdelavah potrebno delo, energija, prostor, obrati, znanje in tako naprej, da ne govorimo o vzporednih zadevah ( žagovina, letve, odpadki). Vse to se zdaj izvaja nekje drugje, najmanj pa doma.
Zato je jasno, zakaj si zagotoviš redno dobavo ustrezne surovine, najbolje hlodovine, z ustreznimi transportnimi sredstvi.

[inovak]

Manjša dela na ribniški postaji, to bi lahko bil opis dogajanja na našem koncu. Na prvem peronu stojijo stebri s svetilkami, na drugem peronu pa se je postavila svetilka tik ob vhodu v podhod. Zdaj bo potrebno počakati samo na prve nočne posnetke.









Potrebna bo še kakšna lopata betona.



Nadstreški so dobili svoje zaključke in se sedaj čaka na montažo svetil in steklenih sten in pa žlebove za odvod vode s strehe.



V Ortneku pa so zabetonirali še zadnji del.