Čudež na kočevski progi!

[holding]

OK, če bi se šli promet po Franc-Jožefovsko, bi morda sočasno na progo spravili dva ali celo tri vlake, ki bi se lahko križali v Dobrepolju, Ortneku ali Ribnici. Ampak to bi zahtevalo popolno zasedbo teh postaj (prometnik, kretnik ali dva, ...). In morda še izgradnjo bočnih zaščitnih tirov na teh postajah.

...severni sosedje poznajo in uporabljajo na takih progah način vodenja prometa imenovan "Zugleited verkher", ki je razmeroma poceni in varen.... ...npr. proga v dolini Zilje.....

[mkx]

OK, če bi se šli promet po Franc-Jožefovsko, bi morda sočasno na progo spravili dva ali celo tri vlake, ki bi se lahko križali v Dobrepolju, Ortneku ali Ribnici. Ampak to bi zahtevalo popolno zasedbo teh postaj (prometnik, kretnik ali dva, ...). In morda še izgradnjo bočnih zaščitnih tirov na teh postajah.

...severni sosedje poznajo in uporabljajo na takih progah način vodenja prometa imenovan "Zugleited verkher", ki je razmeroma poceni in varen.... ...npr. proga v dolini Zilje.....

A sem zraven pašejo one polavtomatske kretnice, ko se izvoz dela tako rekoč v prerez, potem pa se same nazaj postavijo? Kako pa je s signali? Mislim si, da je vsa stvar najbrž podobna kot pri TK, le da ni dispečerja ampak računalnik?

[_Borsig_]

... A sem zraven pašejo one polavtomatske kretnice, ko se izvoz dela tako rekoč v prerez, potem pa se same nazaj postavijo? ...

Predvidevam, da misliš na takšne kot so n.pr. na progi Špilje - Ragona:

Povezava na video

[Signal]

Torej, če mislijo brez SVN uvajati potniški promet res slučajno že letos, bo le-ta uporaben zelo pogojno. ...

Verjetno bo v prehodnem obdobju SVN centralna kretniška ključavnica z uvoznima svetlobnima signaloma (likovni se ne smejo več vgrajevati).
Posadko bosta sestavljala prometnik in kretnik kolesar .

[Signal]

... A sem zraven pašejo one polavtomatske kretnice, ko se izvoz dela tako rekoč v prerez, potem pa se same nazaj postavijo? ...

Predvidevam, da misliš na takšne kot so n.pr. na progi Špilje - Ragona:

https://www.youtube.com/watch?v=EooKWE603I0

O tem so že razmišljali v YU pred davnimi leti. JŽ so bile proti tej rešitvi, ki bi prišla v poštev le na stranskih progah.

[Ljubitelj]

Borsig, o takih kretnicah so pisali v Novi progi že konec 60 ali začetku 70 let prejšnega tisočletja. Umni "strokovnjaki" so izrazili dvom, da lahka tirna vozila ne bodo "prerezala" kretnice in zadeva je padla v pozabo na SŽ. Pa tudi po 45 letih, ga še ni junaka, ki bi svetoval tako "novost". Raje zapravljamo miljone €, oziroma še raje sanjamo kako bi bilo, če bi bilo.....

LPL

[ŽAT32]

Torej, če mislijo brez SVN uvajati potniški promet res slučajno že letos, bo le-ta uporaben zelo pogojno. ...

Verjetno bo v prehodnem obdobju SVN centralna kretniška ključavnica z uvoznima svetlobnima signaloma (likovni se ne smejo več vgrajevati).
Posadko bosta sestavljala prometnik in kretnik kolesar .

To je SVN sistema ROSP, ki pa se tudi ne sme več ugrajevati. V Grosupljem so še nekako "skozi spravili", ker je bila samo zamenjava likovnih signalov z svetlobnimi. Tukaj pa bi bila novogradnja in gospodje z Langusove kakšnega ROSP nebi dovolili. Je pa na kočevski tako, kot sem ža nekajkrat zapisal: po temu, kar se in naj bi se še gradilo, ima edino Ribnica dva perona. Se pravi, da lahko samo tam križa dva potniška vlaka. No dobro, če bo zasedena še kakšna postaja bi lahko tudi tam, vendar mora imeti drugi vlak prevoz brez postanka. Še Kočevje ima po projektu samo en peron. Ortnek pa je od začetka bila mišljena samo kot tovorna postaja, zato bo peron na prvem tiru. Ko bo . V kolikor pa se bo (ne verjamem) pokazala potreba po križanjih še na drugih postajah, pa se bo spet gradilo podhode. EU norme, pač. Tudi če bi se po enem čudežu pojavilo preveč potnikov, pa imajo naši "strokovnjaki" drugačne rešitve! Pač ukineš postanke in ni več problema z gužvo. Preizkušeno na Dolenjski

[trance0]

Se pravi bo verjetno vsaj na začetku potniški promet na tej progi bolj po sistemu 'toliko, da je'. Se pravi prenizka frekvenca in (pre)kratek obratovalni čas potniških vlakov. Kot na praktično vseh regionalnih in bolj kot ne tudi glavnih progah pri nas. Pri nas pač velja pregovor: 'bodimo z malim zadovoljni, ker velikega nikoli ne bo!'

[inovak]

Peron v Žlebiču že stoji, vendar bo potrebno dodelati še ostalo kot je dostop do in na peron ter sama površina. Celotna dolžina perona naj bi bila 120 m, zaenkrat kar dovolj. Zanimivo je to, da je postavljen na nasprotni strani od samega postajnega poslopja. V neposredni bližini je tudi avtobusno postajališče, kar bo zanimivo za tiste, kateri bodo koristili kombiniran prevoz, v Ljubljano vlak, nazaj pa morda avtobus, svoja vozila pa imeli na postajnem parkirišču.

[preglednik]

Koliko bi bila sedaj lahko največja hitrost med Grosupljem in Kočevjem, če bi bila signalizacija urejena kot je treba? Proga je videti super! Kakšna bo max. osna obremenitev?

[mAli]

In kakšna bo oz. je sedanja hitrostna omejitev na progi?
LP

[ŽAT32]

In kakšna bo oz. je sedanja hitrostna omejitev na progi?
LP

Na obnovljenem delu je PV 40 km/h, po starem pa 50 do Stare cerkve, naprej pa spet 40 km/h. Kakšne pa bodo, pa piše na strani 60.

Koliko bi bila sedaj lahko največja hitrost med Grosupljem in Kočevjem, če bi bila signalizacija urejena kot je treba? Proga je videti super! Kakšna bo max. osna obremenitev?

Zaradi postajnih SV naprav ni progovna hitrost ne večja ne manjša, kot dovoljuje proga. Samo čez postaje je hitrost omejena na 50 oz. še manj, če postajne naprave ne omogočajo 50 km/h. Jarše, recimo, imajo še vedno dohodne signale, pa se po progi vozi 75 km/h. Večji problem predstavlja to, da če postaja nima uvoznih signalov, proti njej ne smeta voziti vlaka iz nasprotnih smeri. To pa na progi, ki ima dolge medpostajne odseke pomeni zelo malo prometa, ker se vglavnem čaka in čaka in čaka...

O osni obremenitvi pa smo tudi že mnogokrat napisali: 22,5 ton na os

[preglednik]

Kakšna je glavna razlika med progo ki omogoča 20 tonski osni pritisk oziroma 22.5t ? Mislim na tip tirnice in razmik med pragi.

[grikos]

Kakšna je glavna razlika med progo ki omogoča 20 tonski osni pritisk oziroma 22.5t ? Mislim na tip tirnice in razmik med pragi.

Bistvena razlika je, da morajo za 22,5t biti pragi na razmiku 60 cm, sicer pa se za preračun zgornjega ustroja uporablja več metod. Kogar zanima naj preštudira knjigo Toma Milojković: Gornji stroj železnica.

[inovak]

Še dan ali dva in deponiranega materiala pri Megadomu ne bo več. Vozili naj bi ga v Zdensko vas, kjer naj bi se uporabljal za zasipanje.



Med tem so na sami postaji dokončevali začeto, jaška pri prehodu sta dobila pokrova, na drugi strani tirov se koplje za vkop cevi od novega jaška.





Kretnica je dobila nov "make up" in ustrezno številčno oznako, saj je nova 7 imela še nekaj časa oznako iz stare pozicije.