VLAKI.INFO

D4

EG 3100 napisal/-a:D4

Žal pa Grosuplje - Ljubljana ostane C3

ŽAT32 napisal/-a:

EG 3100 napisal/-a:D4

Žal pa Grosuplje - Ljubljana ostane C3

Ko se zaključi z obnovo postaje Grosuplje, se bo verjetno šlo v obnovo odseka Grosuplje-Ljubljana (postaje, daljinsko vodenje, povečanje zmogljivosti, ureditev NPR.....) če bo to pred letom 2030 je pa drugo vprašanje.....

Med C3 in D4 je kar nekaj nekaj kategorij. Kaj bolj vpliva na to, gostota pragov ali tip tirnice?

Med C3 in D4 je kar nekaj nekaj kategorij. Kaj bolj vpliva na to, gostota pragov ali tip tirnice?

Samo ena v osni obremenitvi (C=20, D=22,5t/os) in ena v dolžinski (X3=7.2 t/m, X4=8t/m)

Načelno je za osno obremenitev D pomembna vrsta tračnice (tipično 54, 60) in gostota pragov, predvidoma 1660/km, a ni čisto nujno. Pogled na progo Lj-Zalog pokaže silno redke pragove..... in tračnice S49 tudi po remontu. Pa kljub temu je to najprometnejši odsek v Sloveniji in hitrosti so v zlatih časih pendolinov bile tudi 145 km/h.
Za dolžinsko obremenitev so pa merodajni mostovi (prevsem jekleni in nekateri betonski v obliki plošče, ločni so neproblematični dokler so v dobrem stanju) in podporni zidovi.

Ljubitelj napisal/-a:
Samo ena v osni obremenitvi (C=20, D=22,5t/os) in ena v dolžinski (X3=7.2 t/m, X4=8t/m)

.

Pri dolžinski so tri obremenitve po UIC. 2=6,4 t/m
C2 do C4. C2 imamo v Iliriski Bistrici
D2 do D4. D2 pa je nekaj odsekov v Avstriji. Še do nedavnega so imeli D2 čez Arlberg, Ture pa ne vem ali so že dvignili na D4 ali so še vedno D3.

Pa še zanimivost. Obvozna proga pri Podrožnici je leta 2013 bila kategorizirana na B2!

Nekako najproblematičnejši je jekleni most čez Ljubljanico. Nekateri kosi so tako načeti, da so že nastale luknje.
Če se prav spomnim, je bil to edini objekt med Gp in Lb, kjer je bila hitrost zmanjšana, ko so vozili 22t/os za Revoz.

Nekako najproblematičnejši je jekleni most čez Ljubljanico. Nekateri kosi so tako načeti, da so že nastale luknje.
Če se prav spomnim, je bil to edini objekt med Gp in Lb, kjer je bila hitrost zmanjšana, ko so vozili 22t/os za Revoz.

Ta most so že tolikokrat ojačali, da ni vrag, da bi še enkrat privarili kakšen dodaten kos jekla... Most pa izgleda kar dobro vzdrževan, sem se 30 let dnevno (in še vedno) vozil mimo njega.....

Ja, kozmetika dela čudeže

Da vidiš, kako je so nekateri deli prerjaveli, moraš splezati podenj

ŽAT32 napisal/-a: Da vidiš, kako je so nekateri deli prerjaveli, moraš splezati podenj

Pol bi blo fino it mal poslikat da se vidi situacijo. Mogoce se odpravim en dan..

Pol bi blo fino it mal poslikat da se vidi situacijo. Mogoce se odpravim en dan..

Pa še meter vzami in izmeri koliko je rje. Se bojim da je vsak jekleni most nad vodo malce zarjeaven, vprašanje je samo koliko sme biti.

Fotografija nestrokovnjaka ne pove kaj veliko. Razen, če pokaže, da dela materiala enostavno ni več

Vsaka čast pregledovalcem korodiranih kovinskih mostov, ki vedo, do kod lahko gredo brez sanacije in ki poznajo te predpise oz navodila:

http://onlinepubs.trb.org/onlinepubs/nc ... pt_333.pdf

Seveda se je potrebno zavedati, da je država uboga...
Hudo pa je, če lastnik ne poskrbi za preglede oz. je lastništvo nedefinirano.

Še huje je pri betonskih mostovih, kjer korodiranega železja praviloma ne vidiš.
Moraš pač imeti metode, kako to ugotoviti: https://www.rilem.net/images/publis/1452.pdf

pozdrav
Darko

ŽC hvala lepa za link. Povzemam samo začetek s korozijskimi efekti:

2.4
CORROSION EFFECTS
There are four main categories of corrosion effects on the structural integrity of a bridge:
l. Loss of section.
This is the most important concern. The reduction in member section dimensions leads to lower bending, axial and shear capacity. ...
2. Creation of stress røisers.
The formation of holes and notches due to corrosion creates stress concentrations and can initiate cracks.
....
3. Introduction of unintentional fixity.
When corrosion freezes moving parts of the bridge, such as expansion devices or hangers,the structure behaves differently from the way it was designed.
.....
4. Introduction of unintended movement
According to one study, built-up corrosion product in constricted areas ("pack rust") can generate pressures up to 10,000 psi.

Glede na vizualni izgled omenjenega mosta in to, da je bil niti ni ne vem kako dolgo nazaj v popravilu sem skorajda prepričan, da napak pod 1 in 2 ne bo nihče našel. Bi bil potreben kar pošten pregled, da bi se kaj našlo pod točko 3 in 4. Sicer pa čez most ni bila počasna vožnja pri (nad) obrmenitvi 22,5 t/os zaradi slabega stanja (nevzdrževanja) temveč zaradi prekoračitve računske obremenitve objekta. Bi kar rekel, brez panike in izvajat redne kontrolne preglede. Ko se bo pa delala prekategorizacija se bo pač dodatno dovarilo nekaj kosov jekla, kakor je že bilo narejeno pred leti ko se je šlo na 20t/os.

Dve vprašanji. V kilometru 1,6 (odsek Grosuplje‒Spodnja Slivnica) ni več kontrolnega signala. Zanima me, ali je bil omenjeni KS namenjen le varovanju nivojskega prehoda pri postajališču Spodnja Slivnica (km 2,4) ali tudi naslednjega prehoda pri Spodnjem Mlačevem? Zakaj ga ni več in kako je sedaj urejeno varovanje?

Kolikor vem, bodo po zaključku del vsi nivojski prehodi na tej progi tipa NPr-DK (daljinska kontrola) in NPr-PO (postajno območje). Pri teh izvedbah ni kontrolnih signalov, ampak se informacije o pravilnem delovanju oz. napakah/motnjah sporočajo na najbližjo zasedeno postajo oz. center vodenja prometa. Možno je, da so ta prehoda že preuredili v tip NPr-DK.