Drugi oz. novi tir Divača-Koper
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1942
- Pridružen: 20.09.2006, 15:24
- Kraj: Primorska
Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper
Najbližja luka središču Evrope (v našem območju) je Tržič, potem Trst in takoj nato Koper. Tako pove preprost pogled na zemljevid. Zadnjič sem nekje celo bral, da je Koper za Evropo najugodnejša luka v Jadranu, ker je na križišču 5. in 10. koridorja, pa razumi kdor more. Seveda želim Kopru vse najboljše v borbi s konkurenco.
preglednik
Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper
Ne drži. Proga Prešnica-Koper se zaključi na potniški postaji v km 31,5.odbijac napisal/-a:Dolžina ni preveč napačna, od cepišča do konca Kopra (do končne stacionaže tovorne postaje) je 29 km in nekaj metrov. Do vstopa v Koper je pa skupaj dejansko malo pod 45 km.
Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper
Očevidno si začel uporabljat vse argumente, da bi potrdil tezo, da se promet Luke Kp ne bo več količinsko širil, sedaj ti pride prav tudi index povpraševanja po pomorskih prevozih. Kakor vsak borzni index (saj to je neke vrste borzni index) niha in ni stalnica. Verjetno se pa zavedaš, da borzni index ni edino merilo zdravja/stanja gospodarstva. Preveč temeljijo na špekulacijah in pričakovanjih, v čemer BDI ni izjema.Črni časi prihajajo za vse logiste. Baltic dry index spet rekordno nizek.
V obilnih časih so pač vsi ladjarji nabavljali nove ladje, predvidevajoč +10% rast Kitajske. Toda samo padec rasti na enoštevilčno mesto je zanihal pričakovanja in index je zgrmel. In če pri bežnem spremljanju mednarodnih razmer nisem spregledal velja BDI za bulk carrier ladje.Most directly, the index measures the demand for shipping capacity versus the supply of dry bulk carriers. The demand for shipping varies with the amount of cargo that is being traded or moved in various markets (supply and demand).
Prevozniki bodo pač nekaj časa tolkli minus, nekateri pa propadli, toda to še ne pomeni, da se je obseg prevoza zmanjšal, zmanjšala so se nerealna, ali pa špekulativna kakor hočete pričakovanja o bodoči rasti prevozov in kar naenkrat se je izkazalo, da so vsi preveč nabavljali ladje. Mednarodni pomorski prevozi pač niso socialistično plansko gospodarstvo, kjer pa nikoli ni nič bilo v okviru palna, ker so ga vsi skušali (in bili nagrajevani) preseči.he Baltic Dry Index (BDI) is an economic indicator issued daily by the London-based Baltic Exchange. Not restricted to Baltic Sea countries, the index provides "an assessment of the price of moving the major raw materials by sea. Taking in 23 shipping routes measured on a timecharter basis, the index covers Handysize, Supramax, Panamax, and Capesize dry bulk carriers carrying a range of commodities including coal, iron ore and grain."[1]
Glede na sestavo prometa v Luki so sipki tovori (Fe ruda, premog, glinica) le del ponudbe. Trenutno tudi ni videti, da bi bilo avstrijsko železarstvo v krizi in so za zmanjšanje prometa pretovora sipkih tovorov nevarnosti povsem drugje, vključno neizgradnja 2. tira. Kontejnerski promet še vedno raste, resda bo rastel nekoliko počasbneje zaradi konsolidiranja kitajske rasti, toda povečuje se prevoz avtomobilov.....
Je pa stanje BDI zelo pomembno za slovenskega (? ali nemškega?) pomorskega prevoznika, ki posluje skorajda izključno pri prevozih sipkih tovor na vzhodu in cene teh prevoznin ga resnično ogrožajo v polsovanju.
več o BDI:
https://en.wikipedia.org/wiki/Baltic_Dry_Index
http://www.investopedia.com/terms/b/bal ... _index.asp
....
LPL
-
- Pom. strojevodje
- Prispevkov: 63
- Pridružen: 02.01.2015, 14:02
Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper
Ta tir bi moral biti že zdavnaj zgrajen, ne pa, da se še danes prerekamo, ali bo, ali ne bo.
Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper
Kaj pa če se zgradi tovorna gondola/nihalka med Koprom in Kozino in vzporedni tir Divača - Kozina ?
Najbrž bi bilo ceneje od 1,3 milijarde.
https://lh3.googleusercontent.com/rtVJ2 ... 0bRbk=h900
Najbrž bi bilo ceneje od 1,3 milijarde.
https://lh3.googleusercontent.com/rtVJ2 ... 0bRbk=h900
Lep pozdrav :)
http://www.youtube.com/user/Zelenc97
http://www.youtube.com/user/Zelenc97
Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper
Nihalka oz. gondola je za te potrebe neprimerna, saj se vozi izmenično v eno in drugo stran, podobno kot na dvokabinski vzpenjači (kjer obe kabini kompenzirata večji del bruto teže). Zato je lahko ne glede na dolžino naenkrat na celotni trasi samo en tovor na poti gor in en na poti dol, na sredi trase se srečata.zelencek napisal/-a: Kaj pa če se zgradi tovorna gondola/nihalka ...
Bi pa bila morda uporabna krožna žičnica, kjer se lahko tovor pripenja skoraj zvezno (pač v okviru nosilnosti vrvi, zmogljivosti pogonskega motorja in nakladalno/razkladalnega mehanizma).
LP, Metod
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper
Pozdravljeni,
ali je na spletu tale kronologija veljavna ali so še kakšne dopolnitve oz. jo lahko kdo dopolni?
http://www.di.gov.si/si/javna_zeleznisk ... aca_koper/
http://www.di.gov.si/fileadmin/di.gov.s ... I._tir.pdf
pozdrav
Darko
ali je na spletu tale kronologija veljavna ali so še kakšne dopolnitve oz. jo lahko kdo dopolni?
http://www.di.gov.si/si/javna_zeleznisk ... aca_koper/
http://www.di.gov.si/fileadmin/di.gov.s ... I._tir.pdf
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper
V odstavku z navedbo o "skoraj 45" je eksplicitno omenjen tovorni promet, to zgoraj je pa seveda res.Regan 664 napisal/-a:Ne drži. Proga Prešnica-Koper se zaključi na potniški postaji v km 31,5.odbijac napisal/-a:Dolžina ni preveč napačna, od cepišča do konca Kopra (do končne stacionaže tovorne postaje) je 29 km in nekaj metrov. Do vstopa v Koper je pa skupaj dejansko malo pod 45 km.
LP, odbijac
Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper
Vsa ugibanja, kdaj in kako bo zgrajen 2. tir iz Divače do Luke Koper so zaključena. Na tiskovni konferenci pred tremi dnevi v Luki Koper je minister Gašperšič potrdil, da se bo tir gradil, začelo se bo letos, v celoti pa bo zgrajen z prostovoljnim udarniškim delom državljanov.
Glede na zgoraj navedeno potrditev gradje sem tudi jaz pripravljen brezplačno posoditi svoj žerjav za delo pri gradnji drugega tira, vsi državljani pa imamo sedaj ponovno edinstveno priložnost z veseljem delati, tako kot se je to nekoč delalo v SFRJ pri gradni ceste bratstva in edinstva.
Več o tej končni odločitvi gradnje drugega tira, si lahko preberete na tej povezavi, tukaj: https://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q= ... MoBRv1mq3A
Glede na zgoraj navedeno potrditev gradje sem tudi jaz pripravljen brezplačno posoditi svoj žerjav za delo pri gradnji drugega tira, vsi državljani pa imamo sedaj ponovno edinstveno priložnost z veseljem delati, tako kot se je to nekoč delalo v SFRJ pri gradni ceste bratstva in edinstva.
Več o tej končni odločitvi gradnje drugega tira, si lahko preberete na tej povezavi, tukaj: https://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q= ... MoBRv1mq3A
Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper
Strateško pomembni koridorji v eu-ju so dobili končno? podobo. Zemljevid je posodobljen letošnje leto.
http://www.ec.europa.eu/transport/theme ... ges/eu.png
Če še kdo hoče kaj več.
http://www.ec.europa.eu/transport/theme ... ies_en.htm
http://www.ec.europa.eu/transport/theme ... ges/eu.png
Če še kdo hoče kaj več.
http://www.ec.europa.eu/transport/theme ... ies_en.htm
Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper
Opažam, da je te dni v Luki gneča na terminalu za premog in železovo rudo. Razkladajo 2 ladji z dobrimi 160 tisoč tonami premoga na vsaki in čez dva dni še ena pride... Skupaj skoraj 400 tisoč ton. Se to potem večina preklada na manjše ladje in gre v druga pristanišča ali bo šla večina premoga po tirih?
Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper
Večina po železnici. Le manjši del prepeljejo z ladjo do Benetk in Monfalcona (Tržič).anzovc napisal/-a:Opažam, da je te dni v Luki gneča na terminalu za premog in železovo rudo. Razkladajo 2 ladji z dobrimi 160 tisoč tonami premoga na vsaki in čez dva dni še ena pride... Skupaj skoraj 400 tisoč ton. Se to potem večina preklada na manjše ladje in gre v druga pristanišča ali bo šla večina premoga po tirih?
Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper
Zgleda, da se bo rast prometa nadaljevala v luki (in da posel z Mercedseom ni bil izgubljen):
http://www.just-auto.com/news/daimler-s ... 67172.aspx
Daimler's Mercedes-Benz has set up a new hub for transporting new vehicles from Europe to Asia in the Slovenian port of Koper. It started operating at the end of 2015.
http://www.just-auto.com/news/daimler-s ... 67172.aspx
Daimler's Mercedes-Benz has set up a new hub for transporting new vehicles from Europe to Asia in the Slovenian port of Koper. It started operating at the end of 2015.
Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper
@Ljubitelj
Če se prav spomnim je zadnja študija o drugem tiru pokazala, da se pretovor v Luki Koper ni povečal na račun odvzema tržnega deleža Severnoevropskim pristaniščem, temveč je rasla predvsem s Kitajsko rastjo izvoza.
In tu tiči zajec, ki nas mora skrbeti. Novice so še slabše, ker se je v Januarju Kitajski izvoz zmanjšal kar za 11,2 %! Bojim se da bo to zmanjšanje najbolj zadelo ravno Luko Koper, oz, Sredozemska pristanišča, ki kot že omenjeno po študiji niso rasle po principu odvzema tržnega deleža, vendar predvsem po principu povečanja trga.
Seveda je jasno, da se Baltic Dry Index hitro spreminja. Problem, ki me skrbi, je ker je na rekordno nizki ravni (50% nižji kot leta 2008!). Problem je tudi ker zgodovinsko gledano v ladjarstvu dobri časi trajajo nekje 2-3 leta. Nato lahko pričakujemo vsaj desetletje boja za peživetje. In vse kaže na to, da smo v to destletje mrtvila dodobra zakorakali.
Kar se tiče sipkih tovorov, vse lepo in prav. Vendar gre za tovore z relativno nizko dodano rednostjo (ladje, ki s tem tovorom vplujejo v Koper so majhne, večje vpluti ne morejo, ker imajo bistveno večji ugrez kot kontejnerske ladje), nasproti avtomobilom in kontejnerjem se tovor dolgo razklada (2-3 dni, medtem ko se razkladanje kontejnerjev in avtomobilov meri v urah in to po moji oceni polni vlake, ki imajo potem težave na enotirni progi do Divače), potem je tu še problem ekologije (prašenje), skratka sipki tovori so problematični in na njihov račun Luka Koper vsaj po moji oceni nebo rasla.
Želim vse dobro Sloveniji in Luki Koper. Hočem pa opozoriti na zadeve, na katere bo politika začela opozarjati z enoletnim zamikom.
Lep pozdrav iz HIT (Hongkong Internationa Terminals).
Če se prav spomnim je zadnja študija o drugem tiru pokazala, da se pretovor v Luki Koper ni povečal na račun odvzema tržnega deleža Severnoevropskim pristaniščem, temveč je rasla predvsem s Kitajsko rastjo izvoza.
In tu tiči zajec, ki nas mora skrbeti. Novice so še slabše, ker se je v Januarju Kitajski izvoz zmanjšal kar za 11,2 %! Bojim se da bo to zmanjšanje najbolj zadelo ravno Luko Koper, oz, Sredozemska pristanišča, ki kot že omenjeno po študiji niso rasle po principu odvzema tržnega deleža, vendar predvsem po principu povečanja trga.
Seveda je jasno, da se Baltic Dry Index hitro spreminja. Problem, ki me skrbi, je ker je na rekordno nizki ravni (50% nižji kot leta 2008!). Problem je tudi ker zgodovinsko gledano v ladjarstvu dobri časi trajajo nekje 2-3 leta. Nato lahko pričakujemo vsaj desetletje boja za peživetje. In vse kaže na to, da smo v to destletje mrtvila dodobra zakorakali.
Kar se tiče sipkih tovorov, vse lepo in prav. Vendar gre za tovore z relativno nizko dodano rednostjo (ladje, ki s tem tovorom vplujejo v Koper so majhne, večje vpluti ne morejo, ker imajo bistveno večji ugrez kot kontejnerske ladje), nasproti avtomobilom in kontejnerjem se tovor dolgo razklada (2-3 dni, medtem ko se razkladanje kontejnerjev in avtomobilov meri v urah in to po moji oceni polni vlake, ki imajo potem težave na enotirni progi do Divače), potem je tu še problem ekologije (prašenje), skratka sipki tovori so problematični in na njihov račun Luka Koper vsaj po moji oceni nebo rasla.
Želim vse dobro Sloveniji in Luki Koper. Hočem pa opozoriti na zadeve, na katere bo politika začela opozarjati z enoletnim zamikom.
Lep pozdrav iz HIT (Hongkong Internationa Terminals).
Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper
Ne bom še enkrat ponavlajl številk, pretovor kontejnerjev v Luki KP raste vsaj 2x hitreje kot na SE pristaniščem. Če to ni odžiranje trga, sem lahko samo bebec, kaj bebec, notorični bebec bi rekel Švejk..... Pretovor kontejnerjev v LKP (TEU je recimo lani v prvem polletju narastel za 18%, https://luka-kp.si/slo/novice-183/singl ... letju-3983.Če se prav spomnim je zadnja študija o drugem tiru pokazala, da se pretovor v Luki Koper ni povečal na račun odvzema tržnega deleža Severnoevropskim pristaniščem, temveč je rasla predvsem s Kitajsko rastjo izvoza.
Evropski energetski terminal ima max. dovoljen ugrez 17,2 m. Prekladajo se ladje vrste "Cape size", ki ne morejo skozi Panamski prekop, po novem pa menda lahko skozi Sueški prekop (18m ugreza, 175,000-400,000DWT) in "Panamax" (294.1x32.3 in z ugrezom 12,04 m. No v letu 2014 je bila največja ladja dolžine 327 m, ki je prepeljala čez 200.000 ton. Bi prej rekel, da tovor omejujeo skladiščne kapacitete, 400.000 ton. Če je ladja dolžine 327 m, ki pripelje 200.000 ton majhna, velja ista ugotovitev kot v prehšnem odstavku. Sicer je pa 200.000 DWT nekakšna standardna velikost ladje reda Capsize. Seveda obstajajo monstri vse do 400.000 t, za te pa res ni prostora.Kar se tiče sipkih tovorov, vse lepo in prav. Vendar gre za tovore z relativno nizko dodano rednostjo (ladje, ki s tem tovorom vplujejo v Koper so majhne, večje vpluti ne morejo, ker imajo bistveno večji ugrez kot kontejnerske ladje),...
Razklada se do 25.000 ton na dan (odvisno tudi od vrste tovora in velikosti ladje, torej tudi 8 dni), terminal pa dela 100 na uro, ne pa da mu pripisuješ stagniranje...... nasproti avtomobilom in kontejnerjem se tovor dolgo razklada (2-3 dni, medtem ko se razkladanje kontejnerjev in avtomobilov meri v urah in to po moji oceni polni vlake, ki imajo potem težave na enotirni progi do Divače), potem je tu še problem ekologije (prašenje), skratka sipki tovori so problematični in na njihov račun Luka Koper vsaj po moji oceni nebo rasla.
In po tvoje smo tako bogati, da bomo delali samo fine stvari, z rudo pa se naj ukvarjajo neki cigani v Rotterdamu.......V preteklem tednu smo sprejeli dve velikanki (China Prosperity in CSK Beilun), vsaka je na svojem krovu pripeljala kar 165.000 ton premoga. V kratkem bo 183.000 ton železove rude pripeljala ladja Samjohn Vision, kasneje pa se bo pri nas ustavila še nekoliko manjša ladja s premogom Adelante (75.000 ton).
Kakor so razsuti tovori na Energetskem terminalu okoljsko lahko škodljivi, toda Luka je opravila kar nekaj postopkov, da se eliminira neželjene vplive, so tudi terminali za avtomobile okoljsko škodljivi. Zakaj se jih mnoge luke otepajo je preprosti razlog, ker nimajo prostora za skladiščenje nekaj 10k avtomobilov.... In v Kopru je prostora še vedno dovolj, še zlasti ko človek pogleda ostanek mlake bivšega zaliva. Ops, to je sedaj ja umetni naravni rezervat z uvoženimi konji....
Suha, drugič pa se javi z malo boljšimi argumenti.
LPL