Drugi oz. novi tir Divača-Koper

[Ljubitelj]

Ima J.P. Damjan hudičevo prav, sem prebral v SP, samo vprašanje je, kakšni podli interesi so v ozadju, oziroma kaj so naši "vrli" politiki komu obljubili. Vsekakor je pa GySEV najslabša možna izbira.

LPL

[Solčavec]

Me zanima kakšno mnenje bi imeli nekateri če bi se ponujali Rusi ali pa Kitajci? No saj so že prišli pa so hoteli dolžniško suženjstvo za kup uslug, tisti ki so zdaj tako proti Avstrijcem in Madžarom pa so se takrat prvi ponujali. Kaj češ če je pa za nekatere opranoglavce Zemljarič če vedno alfa in omega poštenja in sposobnosti v takratni in "zdajšni" državi. Adijo pamet!

Ko že govorimo o korupciji in interesih, ste se vprašali kakšni so le ti pod besedo nacionalni interes ki ga skupaj z sindikati redki reveži še vedno zagovarjate? Poglejte bančno luknjo, upam da z veseljem plačujete.

[Heisenberg]

Se dogaja ..
Dobre dve leti,pa bo kr lep napredek viden..















Fotografije so poslikane s telefonom

Lep večer,
Dejan

[Nejac]

Sem bi material lahko vozili v Eamosih.
Mmg, od kod pa vozijo material?

[električar]

Napisal/-a Solčavec » 16.11.2016, 11:09:00

Me zanima kakšno mnenje bi imeli nekateri če bi se ponujali Rusi ali pa Kitajci? No saj so že prišli pa so hoteli dolžniško suženjstvo za kup uslug, tisti ki so zdaj tako proti Avstrijcem in Madžarom pa so se takrat prvi ponujali.

Precej strokovnjakov meni, da je uradna cena 2.tira napihnjena morda ravno z razlogom, da bi se prikazal kot prevelik zalogaj za državo. Bojim se, da bo ravno javno zasebno partnerstvo omogočilo dolgoročno ožemanje države in korupcijo pri njegovem sklepanju oz oddajanju koncesije. Če država sama gradi drugi tir, lahko računa na vsaj 30% nepovratnih sredstev EU. Ob predpostavki da ga je možno zgraditi za 800 do 900 M€, bi bil njen vložek med 550 in 600 M€. Če se ta znesek porazdeli na 6 let gradnje, je to 100 milijonov letno, kar je 1 % državnega proračuna. Če pa vzame za 600 milijonov kreditov na 30 let z ugodno obrestno mero npr 2%, kar država lahko doseže, je letno treba vrniti cca 26,5 milijona, kar je manj kot 0,3% državnega proračuna. Mmg: Dražje bo ugoditi najbolj skromni aktualni zahtevi raznih sindikatov javnih uslužbencev in zdravnikov. Glede na povedano ne potrebujemo klicati na pomoč ne Avstrijcev, ne Rusov, ne Kitajcev.

lp

[Ljubitelj]

Če pa vzame za 600 milijonov kreditov na 30 let z ugodno obrestno mero npr 2%, kar država lahko doseže, je letno treba vrniti cca 26,5 milijona,

Si pesimist pri cenah dolgov. Oktobrski podatek za donosnost 10 letnih obveznic RS je zelo nizek

Zahtevana donosnost slovenske državne 10-letne obveznice z dospetjem v marcu 2026 je po podatkih elektronske borze MTS končala višje pri zelo nizkih 0,59 odstotka.

In v tem je hakeljc, država lahko financira občutno ceneje kot privatni partnerji in s tem je tudi gradnja cenejša. Ko pa si našteval miljone samo to, Vlada RS je v letih 2017 in 2018 v proračunu rezervirala, če sem prav slišal predvčerajšnem na poročilih 200+300M€ (2TDK) za gradnjo 2. tira.

LPL

[Heisenberg]

Sem bi material lahko vozili v Eamosih.
Mmg, od kod pa vozijo material?

Že,ampak posledično trpijo vlaki..uvoz/izvoz
Sama zapora naredi tak direndaj da je potrebno kr lep čas,da se stvari spet normalizirajo.
To bo trajalo kar lep čas,ampak se bo pa obrestovalo.

LP,
Dejan

[gorican]

Gašperšič: Pri drugem tiru odprte še vse možnosti

Interes za projekt drugi tir je doslej izkazalo več držav, je ob robu delavnice TENT-T 2016 na Brdu pri Kranju dejal infrastrukturni minister Peter Gašperšič. Največkrat se omenja Madžare, ki imajo po besedah ministra velik interes na celotnem koridorju srednje in vzhodne Evrope. Vse možnosti so po besedah Gašperšiča sicer še odprte.

http://www.primorske.si/Novice/Slovenij ... e-moznosti

[električar]

Nekoliko je trajalo, da sem se prekopal skozi in napravil "revizijo" revizijskega poročila Geodata Engineering o investicijskem programu 2.tira.

Geodata Engineering v svojem revizijskem poročilu, ki je na voljo na linku https://damijanweblog.files.wordpress.c ... 30_slo.pdf

operira z naslednjimi osnovnimi številkami, ki naj bi bile povzete po invest programu:

Tuneli z el.strojno opremo 585 M€
premostitveni objekti 37 M€
trasa proge 97,4 M€
dostopne ceste 23,3 M€
ravnanje z izkop. materialom 46,6 M€
Seštevek gradbenih del je 790 M€

Temu dodajo 48 M€ za električno opremo (VM, ENP, SVTK, tehnični nadzor in varovanje), kar je po stalnih cenah iz invest. programa 58 M€.
Za pravno in finančno svetovanje predvidevajo 5,5 M€, za vodenje investicije 24 M€, za nadzor pa 27 M€, kar je skupaj 56,4 M€ brez projektne dokumentacije, za katero ne dajo podatka. V invest programu je zanjo predvideno 43,2 M€.

Ker je vseh teh številkah zajeto 7% za nepredvidena dela, se Geodata loti zniževanja stroškov za teh 7%. Potem pa analizira predvsem tunele. Kot možno pocenitev omenja tudi zmanjšanje izkopnega in svetlega profila, ki naj bi bil nadstandarden, kar utemeljuje s primerjavo z nekaterimi novimi evropskimi tuneli. Predstavi grobe popise del za večje tunele, za manjše pa le skupne vsote. Za posamezne postavke navaja kalkulirane cene iz invest. programa, kjer močno izstopajo:
-Raziskave in sanacije kraških pojavov v tunelu T1 v vrednosti 56 M€ (8,3 M€/km proge). Za malenkost krajši T2 s podobno geologijo je ta podatek 11,3 M€ oz 1,9 M€/km proge. Tega Geodata ne problematizira, čeprav je razlika te postavke med T1 in T2 upoštevajoč dolžino kakih 43 M€, kar pa se v končni ceni poveča še za 7% nepredvidenih del, torej na 46 M€.

-Izstopa tudi postavka 32,5 M€ za ureditev gradbišča tunela T2. Pri ostalih tunelih je ta strošek 13 do 15 tisoč €, torej drastično nižji. Tu Geodata ocenjuje, da se lahko prihrani 30 milijonov.
Tudi pri drugih tunelih izstopa kaka postavka, vendar ne tako drastično. Če se nekoliko poigramo s številkami, ugotovimo, da se vrednost vseh tunelov z osnovno elektro strojno opremo (razsvetljava, ventilacija, odvodnjavanje) zniža iz 585 na cca 500 M€, pri čemer operiram z njihovimi postavkam in je všteto tudi 7% nepredvidenih del.

-Za mostove in viadukte je ocena invest programa 37,6 M€, kar daje okvirno 2675 €/m2. Naj omenim, da so viadukti z enako tehnologijo gradnje z narivanjem pri DARS stali okvirno 1000 €/m2. Če bi za železniške viadukte zaradi večje nosilnosti privzeli dvakratnik cene cestnih (2000 €/m2), bi bili premostitveni objekti okroglih 10 milijonov cenejši od kalkuliranih cen, Geodata pa jih zniža za 7% nepredvidenih del in pride na 35 M€.

-Zanimivo je tudi ocenjevanje gradbenih del za traso proge. Ta postavka je 97,4 M€ in ni obrazložena. Po moje gre za spodnji ustroj odprte trase, ki ni na mostovih ali v tunelih, ter za celoten zg. ustroj s tirnimi napravami. Sp. ustroja je le še 4,2 km, če odštejemo izvlečni tir, ki se že gradi. Za spodnji ustroj vzamem okroglo 5 M€/km, je to 21 M€, za zgornjega pa privzamem povprečno 1 M€/km na celi dolžini z izogibališčem vred. Dobim 49 M€ oz. polovico manj kot oni. Prihranek je 48,5 M€.

Z elektro opremo proge (VM, ENP, SVTK, tehnični nadzor in varovanje) se niso kaj dosti ukvarjali. Cene na km so primerjali z izvedenimi projekti po svetu in prišli do zgornjih številk. Kolikor sam spremljam cene, bi si upal njihovih 48 znižati za cca 4 M€.

Za storitve v svoji kalkulaciji upoštevam enak delež kot Geodata, vendar manjši kot v invest programu: projektiranje 5%, nadzor 3,5%, vodenje investicije 3%, finančno in pravno svetovanje 0,7% od investicijske vrednosti. Raziskave so vključene že pri posameznih objektih. Pri stroških gradnje 688 M€ za te postavke dodam 84 M€ in pridem na 772 M€ brez DDV. V tem ni zajetih dosedanjih stroškov in izvlečnega tira, k se že gradi.

Geodata gre v svojih izvajanjih v primerjavo metod vrtanja tunelov. Predlaga TBM namesto nove avstrijske metode (NATB), kar bi gradnjo podražilo kakih 30%, čas pa skrajšalo za kakšno leto. Zaveda pa se problematičnosti te metode v kraškem terenu. Med možnimi pocenitvami predlaga opustitev servisnih tunelov, kar bi prihranilo kakih 193 M€. Izračuna povprečno ceno tunelov na enoto volumna izkopa, ki je 265 €/m3 in ceno na dolžino, ki je povprečno 15,7 M€/km za vseh 37 km cevi. Glavna cev ima izkopni prerez 70 m2, pomožna 42 m2. Upoštevajoč prerez je glavna cev vredna povprečno 19,1 M€/km, pomožna pa 11,5 M€/km.
Za ilustracijo navajam specifične cene, izračunane iz končnih vrednosti nekaterih DARS-ovih tunelov v podobnem terenu, ki imajo izkopni prerez nad 90 m2, torej 30% več kot enotirni železniški: Markovec 15 M€/km oz 165 €/m3, Dekani 19,9 M€/km oz 220 €/m3, Kastelec 10 M€/km oz 112 €/m3. Najdražji je še vedno 20% cenejši od železniškega, pri čemer so vse tirne in druge žel. naprave upoštevane drugje. Povzeto po spodnjem linku. Podatki so stari 10 let, vendar iz prakse vemo, da so zaradi recesije v tem času cene padle tudi za tretjino.

http://www.dars.si/Dokumenti/Stro%C5%A1 ... tacija.pdf

Geodata v svojih kalkulacijah najprej zniža DRI-jeve cene za 7%, potem pa dodaja razne varnostne faktorje za nepredvidena dela in za dražjo TBM metodo vrtanja, ki se povzpnejo tudi na 30%. Z odvzemanjem in dodajanjem postavk ter z dodajanjem varnostnih faktorjev, ki postane nepregledno, pridejo v končnih številkah blizu ceni DRI. Njihove ocene vrednosti projekta se gibajo med 982 in 1156 M€ neto. Človek res dobi občutek, da so morali upravičiti oz se nekako približati končni ceni iz invest programa.
Tudi če sem bil v svoji oceni prenizek za 10% pri celoti, bi prišel šele na 850 M€, če pa jo povečam za 15%, pridem na 890 M€, kar je še vedno 100 M€ manj od njihove najnižje vrednosti. Ponujam v razmislek.

Lp

[Ljubitelj]

Zanimivo branje, priporočkljivo še koga drugega bolj merodajnega kot forumaši.

LPL

[oCTANE95]

Nevem zakaj se ne morem znebiti tistega občutka v glavi, da gre za italijansko družbo, ki deluje v povezavi z Tržaško luko. Podobne zadeve smo imeli z nemci in Hamburgom. Odzadaj tega projekta je dosti več kot samo cifre

[električar]

Naj dodam še številke s 120. strani študije, kjer Geodata povzema slovenski invest program
Iz številk in komentarjev se vidi, da se tudi Italijani čudijo, kako je sezidana cena za nepredvidena dela 3 x po 7% navzgor, temu pa je dodano še 105 M€ (11% od 3 x "nadzidane" izvedbene vrednosti) za projektiranje, vodenje projekta, nadzor in druge storitve. Še enkrat naj poudarim, da sem v svoji oceni samo porezal nekatere najbolj štrleče številke in jih nadomestil z najbližjimi nižjimi.

lp

[gorican]

DRUGI TIR LEAKS: Vrednost projekta izjemno prenapihnjena


http://www.regionalgoriska.si/novica/dr ... napihnjena

[Urban91]

https://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q= ... TopvQEOvFg
Na tej povezavi je planirana izvedba nove proge. Me pa čudi da je samo eno izogibališče na 27 km. Realno gledano bi morala biti izogibališča vsaj dva ali tri.

[Ljubitelj]

Pa sem našel (no hišni podatki) pomanjkljivost ocen našega električarja

@električar:.....
Za ilustracijo navajam specifične cene, izračunane iz končnih vrednosti nekaterih DARS-ovih tunelov v podobnem terenu, ki imajo izkopni prerez nad 90 m2, torej 30% več kot enotirni železniški: Markovec 15 M€/km oz 165 €/m3, Dekani 19,9 M€/km oz 220 €/m3, Kastelec 10 M€/km oz 112 €/m3. Najdražji je še vedno 20% cenejši od železniškega, pri čemer so vse tirne in druge žel. naprave upoštevane drugje. Povzeto po spodnjem linku. Podatki so stari 10 let, vendar iz prakse vemo, da so zaradi recesije v tem času cene padle tudi za tretjino....

Imaš prav, cena je višja kot za cestene tunele. Vprašanje pa je zakaj? Malo razmisli v čem je razlika (merim na okolje) med cestnimi tuneli in tuneli na trasi drugega tira in ti bo vse jasno. Če ne uganeš, bom pač nekoč pa razkril....

LPL