Drugi oz. novi tir Divača-Koper

Vse okoli slovenskega nacionalnega železniškega operaterja.
holding
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1799
Pridružen: 30.12.2006, 13:03

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

OdgovorNapisal/-a holding » 27.06.2017, 20:02

...že dobro stoletje velja, da je max. nagib za 1435 mm tirne širine 25%o.... :?: ....ker na večjih nagibih torni koeficient ni več ustrezen.... [-X ....le razni tramvaji in ozkotirnice imajo večjega...(pa TGV..... :thumbupl ....cca 35%o.... ampak po TGV progah vozijo samo TGV-ji.....ne pa 2000 in več tonske splošne vlakovne kompozicije)....

....kako obratuje "Dr. Duhovnikova vlečnica, si poglejte na tramvaju Opčine - Trst..... #-o ....za 10 tonski tramvaj "zajla" premera 2 cm, potisno/zaviralni vagonček pa tehta še najmanj 5 ton.... :^o :^o :^o ....pomnožite s 100....in.... :^o ...kwa.. :?: ...

...17%0..... :?: .....zakaj.....tudi "Pontebanna" je podobna, pa čeprav je bila "ta stara" tud 25%o.....pa ne zarad lepšega.....na 17%o-lih lahko (tako "na uč") s tandemom in univerzalnimi spenjačami vlečeš cca 2000 ton in švrk....100 na uro....ne pa da se "orto" zajebavaš z dopregami itd......vsak %o vzpona ti "požre" 100 ton obremenitve....vsak dan, vsak ta drug vlak....itd....torej dilema:...al štreko poglihat in večji vzpon, al pa skrivit (to niso loki r-250m, ampak več....za hitrost prek 100 km/h) obstaja...ampak, še vedno...vsak %o vzpona je 100 ton bruta.....za "iste pare".... 100 let in več......
anzovc
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 275
Pridružen: 08.03.2010, 21:26

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

OdgovorNapisal/-a anzovc » 27.06.2017, 20:48

Verjetno obstaja še kakšna trasa, ki bi prišla ceneje kot splošno znana s 17 promilnim naklonom. @Holding je lepo povedal, da če je proga bolj strma je sicer cenejša ampak so druge slabe strani. Poleg tega pa se je že lep kup denarja zmetal v vladni predlog, tu so vse raziskave terena, PGD, zemljišča odkupljena, zadeva umeščena v prostor...če bi kako drugo varianto kdo rad mel, potem je treba vse skupaj jovo na novo. Je treba še poračunati in prišteti oportunitetne stroške, ker bi se zadeva zavlekla najmanj 5 let, tako da bi na koncu bilo vse skupaj najbrž še dražje. Torej kje so bili vsi ti predlagatelji alternativnih tras pred 10 - 15 leti?
Sicer pa je treba gledati na vse skupaj tudi z optimistične strani, cena bo znana, ko bo razpis zunaj in se bojo izvajalci prijavili in če vzamemo za zgled izvlečni tir, je kar velika razlika med ceno izvajalca in predvideno ceno s strani Vlade.
LJ363
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1525
Pridružen: 30.07.2007, 17:27

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

OdgovorNapisal/-a LJ363 » 27.06.2017, 21:29

anzovc napisal/-a:Verjetno obstaja še kakšna trasa, ki bi prišla ceneje kot splošno znana s 17 promilnim naklonom.
Vse kar bi se trenutno prišparalo, se bi v naslednjih 20, 50, 100 letih obratovalnih stroškov mnogokrat preplačalo.
anzovc napisal/-a:Torej kje so bili vsi ti predlagatelji alternativnih tras pred 10 - 15 leti?
Zasnovali in predlagali so trenutno traso, ki jim sedaj ni več všeč ... #-o
casar
Kurjač
Kurjač
Prispevkov: 40
Pridružen: 01.06.2016, 11:01

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

OdgovorNapisal/-a casar » 01.07.2017, 13:55

Ljubitelj napisal/-a:Zdaj ti bom pa še samo to zaupal, da je bil veliki izvajalec "nepotrebnih" projektov vseskozi Prometni inštitut pod vodstvom znamenitega člana SDS, in tudi večinoma v času vlade SDS, sedanji župan Grosuplja dr. Peter Verlič. Obrni se na njega, jaz pa ne mislim več debatirat.


Bi rekel, da on že sam po sebi zelo dobro ve, da so mnogi tisti projekti bili nepotrebni in to povedati njemu ne bi imelo kakšnega posebnega smisla. Takšne stvari je potrebno povedati predvsem drugim (javnosti), ki tega ne vedo.

Ljubitelj napisal/-a:Vem samo to, da noben raziskovalec ali projektant ne preživi pri 40.000€ letno. Pozabljaš, da je plača samo kakšna 1/2 stroškov zaposlenega.


Za projektante sicer ne vem ravno iz prve roke, ampak raziskovalec sem že bil kdaj v življenju, plače 40.000 EUR/leto pa še nisem imel. In glede na to, da preživel sem, verjetno tvoje vedenje tudi ni ravno brezhibno.

Je pa res, da sem v tistem prispevku pozabil na stroške zaposlenega poleg plače. Ampak če se prav spomnim raziskovalnih časov, je tistega bilo 15%, za plačo je torej šlo 85%. Bi pa bil vesel službe, kjer bi poleg plače 40.000+ EUR/leto imel na voljo še toliko za ostale stroške poleg plače.

Re 4/4 napisal/-a:Zaboga si kdaj že naročeval, kot navadni smrtnik projektno dokumentacijo? Al pa naročeval projektanta za rušenje? Ker se čudiš tem številkam. Mimogrede kakšna tuja firma zaračuna samo za osnovno stvar 250.000 evrov.

http://www.podsvojostreho.net/forum/vie ... hp?p=69874

Malo za predstavo za navadne smrtnike.

Pa logično razmisli: Hiša versus drugi tir z 20 km predorov.


Nisem sicer še naročeval projekta, ampak za 250.000 EUR se dobi že celo hišo in ne samo projekta zanjo. Poznam konkreten primer, kjer je celotna gradnja hiše vključno s projektiranjem, z odkupom zemljišča in vsemi razno raznimi vlogami prišla 270.000 EUR. Ja, je za 20.000 EUR več, ampak velikostni razred je ta.

Tistega threada iz foruma PodSvojoStreho se pa spomnim, da sem ga prebral že pred leti. No, tam pišejo, da celotno projektiranje hiše z vsemi vlogami stane nekje od 2.500 EUR do 15.000 EUR. Realna cena je verjetno nekje vmes med obema skrajnostima. Tudi o času so tam nekaj pisali, recimo 2,5 človek-meseca.

Da je projektiranje 27 km železniške proge z 20 km predorov dražje in daljše od projektiranja hiše, je nekaj najbolj normalnega. Ampak menda ne boš trdil, da bi moralo stati v enakem razmerju kot je razmerje med dolžino proge in dolžino hiše? Ker denarja je šlo verjetno še več kot bi ga naj po tem razmerju.

holding napisal/-a:...17%0..... :?: .....zakaj.....tudi "Pontebanna" je podobna, pa čeprav je bila "ta stara" tud 25%o.....pa ne zarad lepšega.....na 17%o-lih lahko (tako "na uč") s tandemom in univerzalnimi spenjačami vlečeš cca 2000 ton in švrk....100 na uro....ne pa da se "orto" zajebavaš z dopregami itd......vsak %o vzpona ti "požre" 100 ton obremenitve....vsak dan, vsak ta drug vlak....itd....torej dilema:...al štreko poglihat in večji vzpon, al pa skrivit (to niso loki r-250m, ampak več....za hitrost prek 100 km/h) obstaja...ampak, še vedno...vsak %o vzpona je 100 ton bruta.....za "iste pare".... 100 let in več......


Si lahko s to razlago natančnejši, prosim? In zakaj omenjaš spenjačo v povezavi s hitrostjo, ko pa vendar sile na njej niso v ničemer odvisne od hitrosti? Seveda so odvisne od nagiba proge in mase vlaka, ampak kot tudi sam praviš, že neštetokrat je bilo v praksi dokazano, da je običajne vlake možno normalno voziti po progah z nagibom do 25 promilov.

Za večji nagib je ob konstantni hitrosti potrebna zgolj večja moč, ne pa tudi večja sila. Ne gre pa zanemariti niti dejstva, da bi ob krajši in zato temu primerno bolj strmi progi lahko znižali hitrost ravno toliko, da bi na cilj prišli v enakem času kakor z višjo hitrostjo po daljši in manj strmi progi. Potem bi pa še moč bila enaka. Oz. če dodatno upoštevamo še zračni upor, pravzaprav še manjša.

Ali sem spet kje kaj pozabil v svojem razmišljanju? Resnici na ljubo je moje znanje fizike bilo na vrhuncu že več kot 25 let nazaj.

Aleš
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3201
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

OdgovorNapisal/-a Re 4/4 » 01.07.2017, 14:35

casar napisal/-a:, ampak za 250.000 EUR se dobi že celo hišo in ne samo projekta zanjo.


O tej cifri sem govoril za drugi tir. Tu ni, da en človek nekaj napiše za uvod in sprinta. V ozadju je cela procedura, prevod...

Sicer pa, non stop se vrtiš okoli 40.000 € letne plače, pa ne vem ali misliš bruto ali neto. Upam, da ne neto. Ker je bruto plača ohoho višja.

Si jo pa lahko izračunaš. Pa vzemi najslabši scenarij.
http://www.adecco.si/sl/oadeccu/bruto-neto/
casar
Kurjač
Kurjač
Prispevkov: 40
Pridružen: 01.06.2016, 11:01

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

OdgovorNapisal/-a casar » 01.07.2017, 15:28

Re 4/4 napisal/-a:Sicer pa, non stop se vrtiš okoli 40.000 € letne plače, pa ne vem ali misliš bruto ali neto. Upam, da ne neto. Ker je bruto plača ohoho višja.


Ko sem prvič omenil ta znesek, sem zraven napisal, da gre za bruto bruto plačo. Včasih se pravi tudi bruto 2 plača. Ali pa skupni ali celotni strošek delodajalca (za plačo zaposlenega). In ja, kot je opozoril že Ljubitelj, to še niso vsi stroški zaposlenega. Čeprav njegov delež teh stroškov je pa hudo velik.

Aleš
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4278
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

OdgovorNapisal/-a Ljubitelj » 01.07.2017, 16:12

casar.
Je pa res, da sem v tistem prispevku pozabil na stroške zaposlenega poleg plače. Ampak če se prav spomnim raziskovalnih časov, je tistega bilo 15%, za plačo je torej šlo 85%. Bi pa bil vesel službe, kjer bi poleg plače 40.000+ EUR/leto imel na voljo še toliko za ostale stroške poleg plače.
Re 4/4 napisal/-a:


praviš, da si se že šel razikovalca. ampak si bolj slabo raziskoval koliko stane raziskovalec.Predvidevam, da si bil mladi raziskovalec in poglejmo številke:

Koda: Izberi vse

Začasna višina sredstev za usposabljanje mladih raziskovalcev
za leto 2016

    [b]Začasna višina in razmerje sredstev za financiranje podiplomskega študija in raziskovalnega usposabljanja mladih raziskovalcev za leto 2016 znaša:[/b]

 
Cenovna
kategorija    Plača    Prispevki delodajalca    Stroški blaga in storitev    Skupaj
A    1.457,46    236,55    475,21    2.169,22
B    1.457,46    236,55    670,60    2.364,61
C    1.457,46    236,55    891,65    2.585,66
D    1.457,46    236,55    1.115,18    2.809,19
E    1.457,46    236,55    1.328,78    3.022,79
F    1.457,46    236,55    1.543,21    3.237,22


Več o zmedenih pojmih pa ne bi, vsekakor pa vsk vidi da prkleto daleč od 15%. L
Uporabniški avatar
mkx
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3443
Pridružen: 20.03.2011, 9:03
Kraj: Dolenjska

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

OdgovorNapisal/-a mkx » 01.07.2017, 16:27

casar napisal/-a:Za večji nagib je ob konstantni hitrosti potrebna zgolj večja moč, ne pa tudi večja sila.

Za večji nagib je kar lepo potrebna večja sila (večji del teže visi na kavlju, manjši pa stoji na kolesih).

Je pa res, da pri večji hitrosti v prvem približku (ko zanemarimo dinamične sile) ostaja sila konstantna, potrebna je večja moč.
LP, Metod
casar
Kurjač
Kurjač
Prispevkov: 40
Pridružen: 01.06.2016, 11:01

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

OdgovorNapisal/-a casar » 01.07.2017, 17:35

Ljubitelj napisal/-a:praviš, da si se že šel razikovalca. ampak si bolj slabo raziskoval koliko stane raziskovalec.Predvidevam, da si bil mladi raziskovalec in poglejmo številke:

Koda: Izberi vse

Začasna višina sredstev za usposabljanje mladih raziskovalcev
za leto 2016

    [b]Začasna višina in razmerje sredstev za financiranje podiplomskega študija in raziskovalnega usposabljanja mladih raziskovalcev za leto 2016 znaša:[/b]

 
Cenovna
kategorija    Plača    Prispevki delodajalca    Stroški blaga in storitev    Skupaj
A    1.457,46    236,55    475,21    2.169,22
B    1.457,46    236,55    670,60    2.364,61
C    1.457,46    236,55    891,65    2.585,66
D    1.457,46    236,55    1.115,18    2.809,19
E    1.457,46    236,55    1.328,78    3.022,79
F    1.457,46    236,55    1.543,21    3.237,22


Več o zmedenih pojmih pa ne bi, vsekakor pa vsk vidi da prkleto daleč od 15%. L


Ja, bil sem mladi raziskovalec. Nekaj časa pa tudi tak brez mladi. Je pa to vse bilo v istem obdobju. Tega, koliko raziskovalec stane, sploh nič nisem raziskoval. Sem pa tu in tam kaj slišal na to temo.

Tista prva vrstica ni tako daleč od 15%. In povsem možno, da je včasih bilo to tudi drugače. Pravila so nedvomno bila druga. Ob koncu mojega raziskovalnega obdobja je namreč še nekaj let manjkalo do izida najstarejše izmed v tem aktu omenjenih številk Uradnega lista. In nikar ne pozabimo, da gre tukaj za denar, ki ga za mladega raziskovalca dobi delodajalec. Vprašanje, koliko od tega dejansko gre raziskovalcu in potemtakem predstavlja strošek zaposlenega. Plača in z njo povezani prispevki kakopak že, ostalo pa vprašanje v kolikšnem deležu.

mkx napisal/-a:Za večji nagib je kar lepo potrebna večja sila (večji del teže visi na kavlju, manjši pa stoji na kolesih).

Je pa res, da pri večji hitrosti v prvem približku (ko zanemarimo dinamične sile) ostaja sila konstantna, potrebna je večja moč.


O, groza! :-( Hvala za popravek! Saj razmišljal sem že prav, potem pa narobe postavil besede. Hotel sem povedati, da je za večjo hitrost ob konstantnem nagibu potrebna zgolj večja moč, ne pa tudi večja sila. Upam, da se na to da vsaj posumiti iz konteksta (prejšnjega odstavka in naslednjega stavka).

Aleš
holding
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1799
Pridružen: 30.12.2006, 13:03

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

OdgovorNapisal/-a holding » 01.07.2017, 19:07

...@casar, približno takole je...... :idea: ....

..na podlagi izkušenj, teorije in praktičnih testov je (v raznoraznih predpisih povsod po svetu) določena (v tonah) moč vlečnih naprav glede na odpor (v %o) proge....odpor proge je seštevek vzpona in lokov, spet izražena v %o za vse proge (glej Program omrežja)... :roll: ...

..da ne bom predolg:....dandanašnji so te vrednosti (za digitalne lok) cca 30% večje, kot pred uvedbo digitalk....npr. iz Kopra 1400 ton, prej 1100 ton, KJ-Js 1850 ton, prej 1570 ton, Tauern 1570 ton, prej 1400 ton, še prej 1100 ton.... :idea: ...

...torej: na Koprčanki pri 27%o odpora 1400 ton.... je na 17%o tko, na uč, iz prakse 2000 ton nekje realna ocena.....seveda s tandemom 541-...ker z dvema brižitama spredaj vlečna naprava ne zdrži te obremenitve.... [-X ...le zakaj..?...ker je tandem 541-... digitalno nadzirana ena enota in so sunki manjši kot pri dveh analogno vodenih brižitah, pa še vsak strojevodja vsako lok vodi po svoje.....

....švrk 100 na uro.... :?: ...glede na moč tandema 541-... (8 MW) bi na 17%o z cca 2000 tonskim vlakom za sabo bilo možno doseč tam blizu 100 km/h..saj je štroma na Koperbahnu v izobilju...... :thumbupl ...in bodo najverjetneje trije vodniki na voznem vodu....(na Pontebanni so štirje)....

...samo kot info.... :roll: ...sosedje na Tauernu na 25%o 1400 tonske vlake z tanemom 1116-... veselo furajo stotko navzgor....
...aja....zakaj samo 1400 tonske....saj iz Kopra dve 541-...ena spredaj, ena doprega, zmoreta skoraj 1700 ton.... :?: ....zato, ker je Tauern "avtocesta" in ne bodo ostali vlaki cincali 50 ali 60 km/h za njim....
Uporabniški avatar
Heisenberg
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 157
Pridružen: 14.07.2014, 3:22
Kraj: Koper

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

OdgovorNapisal/-a Heisenberg » 01.07.2017, 19:44

Ljubitelj napisal/-a:Zanimivo pa je, da so na kretnici, bojda že za hitro progo (80 km/h v odklon) vgrajeni leseni švelerji. Sem mislil, da je to že zgodovina, še zlasti ker se iz lesenih na vročini cedi "voda".

LPL



Pozdravljen "ljubitelj",

Zanima me na katero kretnico točno ciljaš?
Zgodovina ni,zato ker leseni pragi imajo večjo prednost pred betonskimi glede določenih stvari ( npr. pri iztirjenju vlaka lesene prage samo potešeš ter premažemo z ibitolom in vlaki lahko naprej vozijo,za razliko od betonskih pri katerih traja saniranje več časa zato ker pri iztirjenju vlaka popokajo oziroma tudi zlomijo v nekaterih primerih.


Lep dan,Dejan
The hardest part of my job is being nice to people who think they know how to do my job.
Dejan
preglednik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1369
Pridružen: 20.09.2006, 15:24
Kraj: Primorska

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

OdgovorNapisal/-a preglednik » 02.07.2017, 9:07

Preden bo narejena hitra proga, bodo ti švelerji, pa naj bodo leseni ali betonski, že zdavnaj zreli za odpad.
preglednik
casar
Kurjač
Kurjač
Prispevkov: 40
Pridružen: 01.06.2016, 11:01

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

OdgovorNapisal/-a casar » 02.07.2017, 10:43

holding napisal/-a:..na podlagi izkušenj, teorije in praktičnih testov je (v raznoraznih predpisih povsod po svetu) določena (v tonah) moč vlečnih naprav glede na odpor (v %o) proge....odpor proge je seštevek vzpona in lokov, spet izražena v %o za vse proge (glej Program omrežja)... :roll: ...

..da ne bom predolg:....dandanašnji so te vrednosti (za digitalne lok) cca 30% večje, kot pred uvedbo digitalk....npr. iz Kopra 1400 ton, prej 1100 ton, KJ-Js 1850 ton, prej 1570 ton, Tauern 1570 ton, prej 1400 ton, še prej 1100 ton.... :idea: ...

...torej: na Koprčanki pri 27%o odpora 1400 ton.... je na 17%o tko, na uč, iz prakse 2000 ton nekje realna ocena.....seveda s tandemom 541-...ker z dvema brižitama spredaj vlečna naprava ne zdrži te obremenitve.... [-X ...le zakaj..?...ker je tandem 541-... digitalno nadzirana ena enota in so sunki manjši kot pri dveh analogno vodenih brižitah, pa še vsak strojevodja vsako lok vodi po svoje.....


Aha. Sicer te spremembe z digitalnimi lokomotivami nimajo veze pri vožnji s konstantno hitrostjo, ampak ja, vsak vlak se povsod mora biti sposoben tudi premakniti iz mesta, kjer brez pospeškov in s tem povezanih večjih sil ne gre. Res pa nisem pričakoval, da ob tem nastajajo tako veliki sunki, da postane problem zdržljivost spenjače.

Če predpostavimo, da bi 17-promilsko progo imeli, a je potem mišljeno, da bi tandem 541 vlekel vlak vse do cilja, oz. do koder pač lokomotive 541 lahko pridejo? Ali bi pa v Divači eno vzeli stran? Ker med tem, da se odstrani ena lokomotiva iz tandema ali lokomotiva iz doprege, ne vidim kakšne bistvene razlike.

Pa če že razmišljamo, da bi zgolj zaradi ene navadne spenjače gradili daljše in dražje proge zato, da bi potem naslednjih 100 let na vsakem drugem vlaku imeli preprostejše in cenejše obratovanje, in ker je podobna situacija z izjemo Nizozemske, Danske in morebiti še kakšne nižinske države praktično po celi Evropi, a ne bi namesto daljših in dražjih prog bilo bolj pametno zamenjati spenjačo za kaj močnejšega?

holding napisal/-a:....švrk 100 na uro.... :?: ...glede na moč tandema 541-... (8 MW) bi na 17%o z cca 2000 tonskim vlakom za sabo bilo možno doseč tam blizu 100 km/h..saj je štroma na Koperbahnu v izobilju...... :thumbupl ...in bodo najverjetneje trije vodniki na voznem vodu....(na Pontebanni so štirje)....


Glede na to, da ima ena 541 moč 6,4 MW, kako potem pridemo do tega, da je moč tandema samo 8 MW?

holding napisal/-a:...samo kot info.... :roll: ...sosedje na Tauernu na 25%o 1400 tonske vlake z tanemom 1116-... veselo furajo stotko navzgor....
...aja....zakaj samo 1400 tonske....saj iz Kopra dve 541-...ena spredaj, ena doprega, zmoreta skoraj 1700 ton.... :?: ....zato, ker je Tauern "avtocesta" in ne bodo ostali vlaki cincali 50 ali 60 km/h za njim....


Zakaj pa ne dodajo še tretje lokomotive? Zgleda enostavneje kot razstavljanje in sestavljanje 1700 tonskih vlakov na več manjših 1400 tonskih. Sicer pa se tudi na "avtocesto" da pametno umestiti počasen tovorni vlak. Recimo takoj za lokalni potniški vlak. Slednji je sicer hiter, ko vozi, ampak stoji na vsaki postaji in potem njegova povprečna hitrost ni kaj prida visoka.

Aleš
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3201
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

OdgovorNapisal/-a Re 4/4 » 02.07.2017, 11:18

casar napisal/-a:Pa če že razmišljamo, da bi zgolj zaradi ene navadne spenjače gradili daljše in dražje proge zato, da bi potem naslednjih 100 let na vsakem drugem vlaku imeli preprostejše in cenejše obratovanje, in ker je podobna situacija z izjemo Nizozemske, Danske in morebiti še kakšne nižinske države praktično po celi Evropi, a ne bi namesto daljših in dražjih prog bilo bolj pametno zamenjati spenjačo za kaj močnejšega? a ne bi namesto daljših in dražjih prog bilo bolj pametno zamenjati spenjačo za kaj močnejšega?


Sicer pa se tudi na "avtocesto" da pametno umestiti počasen tovorni vlak. Recimo takoj za lokalni potniški vlak. Slednji je sicer hiter, ko vozi, ampak stoji na vsaki postaji in potem njegova povprečna hitrost ni kaj prida visoka.





"Avtocesta". Večina tukaj se meni samo tovorni, tovorni, tovorni. Drage proge se v prvi vrsti gradijo, da bo povezava med Evropskimi mesti bistveno hitrejša za potnike. Tovorni potem izkoristijo hitrost, ki jim je dana. Tudi za Koper. Saj jamrate, kako so počasni potniški vlaki, kajne? #-o


Na Turah in vseh "rampah" čez alpe ni lokalca v takšnem smislu, kot pri nas. [-X Glavne postaje so povezane, nekatere ukinjenje, manjše ustavi parkrat na dan. Vse šiba gor in dol s konkretno hitrostjo. Severna rampa Brennerja je manša izjema. Ampak še vedno, šiba lokalc konkretno navzgor. Arlberg pa je klasika zase.
holding
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1799
Pridružen: 30.12.2006, 13:03

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

OdgovorNapisal/-a holding » 02.07.2017, 16:14

...no, pa pejmo še mal...... :roll: ....
...vsak strojni del vsepovsod ima kritično točko porušitve.......upam ,da je to tudi teoretikom jasno.....in Evropske klasične spenjače (že več kot stoletje praktično nespremenjena, le delno ojačana) je precej "švoh" napram npr. ameriški..... :evil: ....ta zdrži na 25%o cca 9000 ton za sabo.....

...sunki... :?: ...seveda, saj je vlak sestavljen vsakič drugače, analogno (na roke) pa nekaj MW moči prenašat iz motorja preko koles na tirnice tud ni čist enostavno.... [-X ....poskus' 1000 kg prikolco pripet na avto in vozit......pa je samo 1:1 (ne pa 10:1)......pa ti bo jasn''.... :idea: ....

...menjava spenjač ?..?...že EU komaj drži skupaj..... :P ....mogoče, nekoč, ko bo kapitalski interes.....ponekod....pa pust'mo....

...zakaj tandem in ne doprega:....tandem upravlja EN strojevodja.... :!: ....za doprego rabiš še en'ga.....50€/uro stane eden....še kaj... :?: ...
...do kam s tandemom:.....odvisno......če voziš 2000 tonske vlake tudi v Koper, ga rabiš že iz Borovnice navzgor, če voziš 1750 tonske vlake iz Kopra v Linz, ga pustiš "laufat" po "Tivolskem loku" na Jesenice in naprej v Avstrijo preko Tauerna.....ipd...skratka: možnosti obteka lok je veliko in odločitev prevoznika je, kaj se mu splača....

...zakaj 8 MW......zato, ker je moč 6,4 MW taurusa na 3 KV omejena na 4 MW.... :!: ....ker iz 3 ALI 5 MW napajalne ne morš potegn't 12 MW....pa tud po žicah preko drsalk ne moreš prenašat takih moči.....

...da, sosedje preko Tauerna na vlake, težje od 1400 ton dodajo še tretjo lokomotivo in vozijo stotko...... :idea: ...razlagam le to, da namesto 1700 ton in 60 km/h v klanec, vozijo 1400 ton in stotko v klanec....kaj je pa ekonomsko bolj sprejemljivo, pa izračuna vsak prevoznik zase.....
....upravljalec tam, kjer proga to dopušča, tud v klanec NE dovoli vozit tovorne vlake pod 90 km/h !!.......na škodo drugih prevoznikov in na škodo zasedenosti omrežja.... [-X ....

....tud' s 40 tonskim tovornjakom z 250 KM ne boš prišel Evropo in cincal po 5% avtocestnih vzponih 40 km/h.....ampak morš imet vsaj500 KS, da izpuhov ne omenjam.... [-X ...to je to...
Zadnjič spremenil holding, dne 02.07.2017, 16:58, skupaj popravljeno 1 krat.

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 5 gostov