Drugi oz. novi tir Divača-Koper

[urban120]

Me pa zanima kakšna je kompleksnost 25KV izmenične napajalne postaje v primerjavi s 3KV enosmerno

Za 50Hz izmenično napajanje se rabi ne čisto trivialen transformator, ki ima na sekundarju enofazni izhod 25kV, na primarju pa trifazni priklop na ustrezno napetost EES (npr 110kV ali 20 kV). Kompleksnost sledi iz zahteve, da je obremenitev na primarni strani (napajalni daljnovod) enakomerno porazdeljena med vsemi tremi fazami, na strani VM pa uporabljamo eno fazo.
Za enosmerno ENP je transformator bolj trivialen (navaden trofazni-trofazni) s sekundarjem tam okoli 3,5kV, potem pa pride še baterija treh usmernikov (vsak na svoji fazi, izhodi so vezani vzporedno) ... ki so v današnjih časih polprevodniški.

V primeru, da se ENP naredi po Ljubitelju tako ljubim navodilom ki predvidevajo vračanje energije iz železniške vozne mreže v EES, je pri 25kV vozni mreži že vse narejeno (transformatorji načeloma delujejo v obeh smereh), pri enosmernem napajalnem sistemu pa mora imeti ENP vgrajen še razsmernik ustrezne moči (spet polprevodniški) in krmiljenje obeh sklopov (usmernik in razsmernik) da se ne pojavi povratna znaka preko obeh elementov.

Hvala za razlago

Kje se vstavlja nisem vedel sem pa predvideval da v Divači. Lahko pa moj primer takoj prestavimo na Kozino

[napajalc]

PENP bo imela moč 3,6 MW in bo delovala skupaj z Rižano. 7km 20kV kablovoda bodo SŽ gradile same,tako da bo omrežnina manjša.

...sicer ne spremljam natančno razpisov ampak kolikor sem informiran je Penp Hrastovlje vključno z napajalnim kablom 20kv izvzeta iz izvlečnega tira - mislim elektro del...Ponoven razpis bo nekje čez en mesec, bojda.
Penp pa bo pokrivala padce saj je tisti del proge zelo neuguden...krivina, zelo velik vzpon, zagonski tokovi pri križanjih ob speljevanjih...tam nam zelo kuri žice. Zato smo tam tudi izgradili nepotrebna stikala in ločilce.

[napajalc]

Samo vprašam...
Ali ne bi blo ceneje, če bi progo od Kopra do Divače pre-elektrificirali na 25KV izmenično napetostjo in menjali lokomotive v Divači kot, da gradimo nove daljnovode in ENP?

Ne boš verjel kako intenzivno se dela na tem...

[Re 4/4]

trifazni priklop na ustrezno napetost EES (npr 110kV ali 20 kV).

V primeru, da se ENP naredi po Ljubitelju tako ljubim navodilom ki predvidevajo vračanje energije iz železniške vozne mreže v EES, je pri 25kV vozni mreži že vse narejeno (transformatorji načeloma delujejo v obeh smereh).

Samo 110 kV. Neposredni odjem je po večini vedno iz višje na nižjo napetost.

Vračanje? Sliši se prelepo, pa ni.

[mkx]

Vračanje? Sliši se prelepo, pa ni.

Kako pa vračanje v primeru VM na 50Hz (HR, HU) preprečujejo?

[Re 4/4]

Kako pa vračanje v primeru VM na 50Hz (HR, HU) preprečujejo?

Saj nisem pisal o tem ali jo, ali ne, ampak sem odgovoril samo, da ni tako lepo, kot se sliši. Gre se predvsem za inercijo in druge komplikacije v sistemu. Drugače pa drži ja, da trafo pretvarja v obe smeri. Vprašanje je le, ali so priključene na posebno omrežje.

[električar]

Da dopolnim mkx- ovo razlago. VM 25 kV se lahko napaja iz 110 kV omrežja tako, da sta dva enofazna TR priključena v 3 faze eden npr med R in S drugi med sredinski odcep primarnega navitja prvega TR in fazo T s takoimenovano Scottovo vezavo, ki zmanjša asimetrijo na javnem omrežju. Na izhodu dobiš dve fazi zamaknjeni za 90 st. namesto vhodnih 120 st. https://en.wikipedia.org/wiki/Scott-T_transformer . En TR napaja en krak od ENP, drug TR pa drugi krak. Za razliko od sistema DC, kjer vse napajalne postaje praviloma vzporedno napajajo VM, so odseki VM 25 kV galvansko ločeni ravno zato ker so napajalne napetosti fazno zamaknjene. V bistvu je ENP za 25 kV enostavnejša kot za 3 kV DC, ki ima usmerniške TR za 3 kV DC s 6 fazami na izhodu. Sekundarna napetost ima odvisno od vezave usmernika 2,67 kV ali 1,33 kV. Pri njem se doseže z različno vezavo dveh kompletov sekundarnih navitij 60 stopinjske fazne zamike, ki omogočajo manjšo valovitost usmerjene napetosti. Vsak sekundar je vezan na svoj trifazni usmerniški most. Njuna izhoda sta spojena vzporedno ali zaporedno.

Mislim, da je vsa tehnika, ki omogoča vračanje energije v javno omrežje le v lokomotivi, ki mora na izhodu iz razsmernika dajati napetost frekvence 50 Hz (podobno kot sončna elektrarna). Trafo pač prevaja v obe strani, le števci morajo biti dvosmerni, kar pa so itak vsi na tem nivoju.

Re4/4, kaj si mislil s problemi v omrežju in problemom inercije?

lp

[mkx]

Re4/4, kaj si mislil s problemi v omrežju in problemom inercije?

V EES omrežju ni ravno fino, če se poraba skokovito spreminja. Regulacija v elektrarnah ima pač svoje časovne konstante. Sedaj pa si predstavljajmo en tandem Živ, ki pri zmerni hitrosti (recimo 70 km/h) zapeljeta v klanec. Poraba poskoči iz 0 na 12MW. Za primerjavo: Soška elektrarna HE Plave ima instalirano moč 15 MW. Če pa zraven dodamo še vračanje energije v omrežje, se lahko v nekaj deset sekundah poraba na napajalni strani VM spremeni iz 12MW porabe v 6MW (al icelo več) "proizvodnje" (recimo prehod z vzpona v padec), razlika v EES je torej 18MW, kar pa ni enostavno zregulirati.

[električar]

Spremembe delovnega bremena zaradi železnice se dogajajo v času nekaj sek do nekaj 10 sek, kar ni posebna težava za turbinsko regulacijo. Spremembe za npr 12 MW so v območju do 1 % minimalne konice slovenskega sistema, ki je povezan z evropskim. Vsi agregati v omrežju si razdelijo pokrivanje motnje. Preden odreagira njihova regulacija, se motnja pokrije iz kinetične energije rotirajočih mas generatorjev.

Pri nenadnem povečanju toka je lahko problem upad napetosti, če je omrežje šibko, npr. na koncu dolgega voda. Hujša motnja je vklop obločne peči v železarni, ki ima 60 MW, kar lahko povzroči upad napetosti na večjem področju, kar se vidi na žarnicah.

lp

[napajalc]

Spremembe delovnega bremena zaradi železnice se dogajajo v času nekaj sek do nekaj 10 sek, kar ni posebna težava za turbinsko regulacijo. Spremembe za npr 12 MW so v območju do 1 % minimalne konice slovenskega sistema, ki je povezan z evropskim. Vsi agregati v omrežju si razdelijo pokrivanje motnje. Preden odreagira njihova regulacija, se motnja pokrije iz kinetične energije rotirajočih mas generatorjev.

Pri nenadnem povečanju toka je lahko problem upad napetosti, če je omrežje šibko, npr. na koncu dolgega voda. Hujša motnja je vklop obločne peči v železarni, ki ima 60 MW, kar lahko povzroči upad napetosti na večjem področju, kar se vidi na žarnicah.

lp

Spomnim se ko smo se učili pri el. en. sistemih - računali porabo in vpliv Talluma Kidričevo na celoten el eng sistem...glede na njegovo porabo, namreč talum potrebuje za svoje delovanje v istem časovnem intervalu toliko električne energije kot celotna Primorska, ..kje je še železnica.

[električar]

Napisal/-a napajalc
...je Penp Hrastovlje vključno z napajalnim kablom 20kv izvzeta iz izvlečnega tira - mislim elektro del...

Počasi gradimo sliko o obsegu Kolingove pogodbe za izvl. tir, ki torej obsega le gradbeni del Penp. To malce spremeni mojo "back of the envelope" računico. Nič el. opreme zato pa več gradbenih del s kabelsko traso. Na sam tir odpade približno enako.

talum potrebuje za svoje delovanje v istem časovnem intervalu toliko električne energije kot celotna Primorska

Talum res požge desetino slovenske elektrike, vendar je njegova poraba skoraj konstantna, železnica pa porabi 1,5 do 2%, od tega cca petino na koprski progi.


lp

[Ljubitelj]

Talum res požge desetino slovenske elektrike, vendar je njegova poraba skoraj konstantna, železnica pa porabi 1,5 do 2%, od tega cca petino na koprski progi.

Toda ne pozabiti, Talumova poraba je dokaj konstantna, železniška pa kar precej niha. In še nekaj, v primeru potrebe se lahko Talum za krajši čas izklopi ali se mu zmanjša odjemna moč, na železnici pa ne bi nihče kaj takega rad videl.

LPL

[Re 4/4]

Re4/4, kaj si mislil s problemi v omrežju in problemom inercije?

@mkx je dobro začel. Pa tudi sam si že začel v isti smeri razmišljati. Predstavljaj si poletje, ko je sistem na meji zmogljivega. Inercija pač zagotavlja togost omrežja. In več kot imaš razsmernikov v javni mreži, oziroma na "lokalnem" območju, manjša je inercija, bolj je mreža občutljiva na razpad. Glede turbinski regulatorjev samo to, da je odvisno, od kje merijo. Za 400 in 220 kV elektrarne je odvisno od sistemskih storitev. Nek na pragu, teš je voden od zunaj glede na frekvenco mreže. Manjše elektrarne, pa na pragu. Veliko je pa tako blokiranih. Zato je problem lahko isti, kot pri sončnih elektrarnah, samo, da se tukaj ne pogovrajamo o kW ampak o MW. Največji problemi se dogajajo z nenadnin povečanjem napetosti in frekvenco. Še posebej pri tako kratkih in hitrih spremebah. Drugače ja, tudi, če teš ali nek izpade, pride do velike spremembe, vendar je tam togost takšna, da 3000 MW elektrarna ne more povzročiti razpada, ker kot si že omenil je v tem omrežju dovolj rotirajočih mas.

Če strnim v en stavek, ki pa si ga že ti povedal: Pri nenadnem povečanju toka je lahko problem upad napetosti, če je omrežje šibko In obratno. Maksimlna napetost je 123 kV. Kar pa se tiče hidroelektraren in njhove oddane moči. Nikoli se ne gleda njena celotna moč, ampak ponavadi dela max. do nekje 70-80 % na agregat. Ker tam je največji izkoristek.

Za talum, pa je Ljubitel lepo povedal. Izklop je pa dovolje samo par ur, ker potem je peč kaput.

[napajalc]

Realna cena izvlečnega tira z penp je 12mioe.
Razlika v ceni je pa tista cena ki jo bo izvajalec plačal za reference za 2tir ki jih sedaj nima...

Tudi nekateri drugi tako mislijo ...

[Matevz96]

Sicer starejši članek vendar vseno zadane bistvo:

http://www.mladina.si/164616/drugi-tir/