V svojem postu si navedel nekaj pavšalnih trditev, ki niso točne oz. so le deloma pravilne. Zato si me izzval, da napišem nekaj o tem. Širšemu krogu forumašev se opravičujem za offtopic.
Napisal/-a Re 4/4 » 01.06.2016, 9:20:27
@mkx je dobro začel. Pa tudi sam si že začel v isti smeri razmišljati. Predstavljaj si poletje, ko je sistem na meji zmogljivega. Inercija pač zagotavlja togost omrežja. In več kot imaš razsmernikov v javni mreži, oziroma na "lokalnem" območju, manjša je inercija, bolj je mreža občutljiva na razpad. Glede turbinski regulatorjev samo to, da je odvisno, od kje merijo. Za 400 in 220 kV elektrarne je odvisno od sistemskih storitev. Nek na pragu, teš je voden od zunaj glede na frekvenco mreže. Manjše elektrarne, pa na pragu. Veliko je pa tako blokiranih. Zato je problem lahko isti, kot pri sončnih elektrarnah, samo, da se tukaj ne pogovrajamo o kW ampak o MW. Največji problemi se dogajajo z nenadnin povečanjem napetosti in frekvenco. Še posebej pri tako kratkih in hitrih spremebah. Drugače ja, tudi, če teš ali nek izpade, pride do velike spremembe, vendar je tam togost takšna, da 3000 MW elektrarna ne more povzročiti razpada, ker kot si že omenil je v tem omrežju dovolj rotirajočih mas.
Če strnim v en stavek, ki pa si ga že ti povedal: Pri nenadnem povečanju toka je lahko problem upad napetosti, če je omrežje šibko In obratno. Maksimlna napetost je 123 kV. Kar pa se tiče hidroelektraren in njhove oddane moči. Nikoli se ne gleda njena celotna moč, ampak ponavadi dela max. do nekje 70-80 % na agregat. Ker tam je največji izkoristek.
Za talum, pa je Ljubitel lepo povedal. Izklop je pa dovolje samo par ur, ker potem je peč kaput.
V svojem postu si navedel nekaj pavšalnih trditev, ki niso točne oz. so le deloma pravilne. Zato si me izzval, da napišem nekaj o tem. Širšemu krogu forumašev se opravičujem za offtopic.
Prehod 2 lokomotiv iz polne vleke v zaviranje ali obratno se ti zdi problem za stabilnost frekvence EES, izpad 500 MW v Teš pa ne. V sinhronih sistemih frekvenca ni odvisna od napetostnega nivoja omrežja in je enaka tako na zbiralnicah RTP kot v vsaki vtičnici, tudi v najbolj zakotni dolini. Enako velja za frekvenčno stabilnost. Ob zadnjem izpadu Teš6 pred 2 tednoma je frekvenca padla iz 50,040 na 50,005 Hz v 10 sek. Torej 35 mHz, kar je manj kot promil. Iz hitrosti upada frekvence je možno sklepati o vztrajnosti vseh rotirajočih mas sistema. Vsi generatorji v omrežju so izpad čutili kot trenutno povečanje bremena za velikost izpadle moči. V prvem trenutku so 500 MW pokrili iz kinetične energije rotorjev, ko so odreagirali njihovi turbinski regulatorji, pa so frekvenco v dobrih 2 minutah vrnili na začetno raven.
Kar se tiče regulacije frekvence ima vsak agregat svojo, tudi v Tešu. V povratni zanki meri frekvenco na sponkah in/ali vrtilno hitrost na gredi. Od zunaj dobiva le želeno vrednost
moči glede na vozni red ali zaradi sekundarne regulacije frekvence, ki je ena od sistemskih storitev.
Res je, da bi velik delež razsmernikov - statičnih virov, kot so sončne elektrarne, lahko poslabšal frekvenčno stabilnost EES, vendar šele ko bi bila moč tovrstnih obratujočih virov podobnega velikostnega reda ali celo večja kot moč obratujočih sinhronskih generatorjev. Razsmerniki pri obratovanju na omrežju lahko samo sledijo frekvenci omrežja, ne morejo pa je regulirati.
Kot sem že dejal v predhodnem postu, je v razvejanih omrežjih na koncu dolgih vodov lahko problem upad napetosti ob velikih tokovnih sunkih. Za regulacijo napetosti so odgovorni napetostni regulatorji vzbujalnih sistemov generatorjev, ki reagirajo zelo hitro, nekaj zakasnitve pri odzivu nastane zaradi magnetne vztrajnosti (nekaj 100 ms do nekaj sek). Kot veš, se v omrežju regulira napetost tudi z regulacijskimi stikali na transformatorjih, kar je počasneje.
V zvezi z vodnimi elektrarnami lahko rečemo, da se njihova moč odvisno od vodnatosti in voznih redov giba od tehničnega minimuma do nazivne moči. So pa sposobne v nekaj 10 sekundah do nekaj minutah povečati moč do maksimuma, če je to nujno. Najboljši izkoristek imajo res pri okoli ¾ moči posameznega agregata, lahko pa je zelo visok tudi v širšem območju.
Glede Taluma ne vem, koliko najdlje zdrži brez posledic, v primeru nujne razbremenitve EES pa ga izklapljajo za največ 1 uro.
Če zaključim: Kakšna Živa bi torej z veliko spremembo moči zamajala frekvenco za kak Hz le v primeru otoka ene ali nekaj manjših elektrarn, reda velikosti soških.
lp
