Drugi oz. novi tir Divača-Koper

[trocken]

O tem niso bile samo ideje, ampak so ustanovili podjetje Cargolifter, naredili so velik hangar. Načrti so bili da bi plovilo (pač sodobni cepelin) lahko peljalo do 300 ton tovora.
V glavnem, podjetje je bankrotiralo, še preden so karkoli naredili, več: https://sl.wikipedia.org/wiki/CargoLifter

...tovornjake na vlake...
Hja sami od sebe ne bojo šli radi, vendar saj vsi vidimo, da so avtoceste že povsem zapolnjene, ne mine dan, da ne bi bilo zastojev. Tukaj bi pač sodobne železniške storitve lahko odigrale svojo vlogo, da bi se del tovora s cest preselil na progo. Poudarek na sodobno.

Iz Trsta proti evropskim ciljem je to že vsakdanji pojav.Izvaja ga turško podjetje EKOL. Ne gre za tovornjake, temveč samo za prikolice. Mislim pa, da je to v tem trenutku edino podjetje na našem koncu, ki ima tako vizijo. Dostavo vršijo lokalni prevozniki z njihovimi prikolicami, vlak prevozi kopensko razdaljo, trajekt pa razdaljo med Turčijo in Trstom.

[bisabre]

Marsikatero podjetje, ki je bilo trn v peti monopolistov je že propadlo. Podobno se je v preteklostim godilo "inovatorjem", ki so ponudili učinkovitejše pogonske sisteme od onih z notranjim izgorevanjem. Dokler se avtomobilski velikani niso sami odločili za postopno opustitev "starega" pogona in prehoda na hibridna ter električna vozila, seveda vizionarji niso imeli šans. Dobro se spomnim primera, ko je kemična industrija zahebala Japonca, ki je "iznašel" ultrazvočni pralni stroj, ki porabi minimalno količino, ali skoraj nič pralnih sredstev. Zadeva je šla v predal, čeprav jo je tudi pratktično izdelal in predstavil. Z multinacionalkami in tudi borznim mešetarjem se pač ne gre bosti.
Če naftarji ne bi ugotovili, da naftne zaloge kopne, tudi Tesla ne bi izdelal električno vozilo za širšo rabo. Tako pač funkcionira kapitalizem, gumaški je žal še vedno premočan.
Sicer pa so simulacije že pokazale, da se prevoz s t.i. Zepelini vsekakor splača, tudi ekološko so primernejši, a njihov čas še ni napočil. Kar se omembe helija tiče pa bi se ta, ob množičnejši proizvdnji, zagotovo splačal. Sicer pa ne zanemarimo toplozračnih plovil, ki bi bila sicer manjša, a za krajše linije več kakor uporabni. Ne gre pozabiti še na pline, ki se v stiku z zrakom segervajo. Nekja podbnega že uporabljajo v živilski industriji, za hitro segrevanje konzerviranih živil.
Skratka, transport po luftu ima perspektivo, enako kakor "brezstična"(magnetna) železnica.

[bisabre]

O tem niso bile samo ideje, ampak so ustanovili podjetje Cargolifter, naredili so velik hangar. Načrti so bili da bi plovilo (pač sodobni cepelin) lahko peljalo do 300 ton tovora.
V glavnem, podjetje je bankrotiralo, še preden so karkoli naredili, več: https://sl.wikipedia.org/wiki/CargoLifter

...tovornjake na vlake...
Hja sami od sebe ne bojo šli radi, vendar saj vsi vidimo, da so avtoceste že povsem zapolnjene, ne mine dan, da ne bi bilo zastojev. Tukaj bi pač sodobne železniške storitve lahko odigrale svojo vlogo, da bi se del tovora s cest preselil na progo. Poudarek na sodobno.

Iz Trsta proti evropskim ciljem je to že vsakdanji pojav.Izvaja ga turško podjetje EKOL. Ne gre za tovornjake, temveč samo za prikolice. Mislim pa, da je to v tem trenutku edino podjetje na našem koncu, ki ima tako vizijo. Dostavo vršijo lokalni prevozniki z njihovimi prikolicami, vlak prevozi kopensko razdaljo, trajekt pa razdaljo med Turčijo in Trstom.

Res je .

[mkx]

Kar se omembe helija tiče pa bi se ta, ob množičnejši proizvdnji, zagotovo splačal.

Če ciljaš na proizvodnjo helija ... ga je proizvajati zelo težko. Vsaj dokler ne bomo imeli uporabnih fuzijskih reaktorjev (ki so tudi veliki up proizvodnje električne energije). Dokler pa ga ne moremo proizvajati, smo odvisni od zelo omejenih količin helija, ki je že na zemlji. Tako približno, kot to velja za redke zemlje in podobne elemente.

Sicer pa imajo zeppelini še en problem: potreben ogromen volumen za določeno nosilnost. Če se želi prevažati dobrine na srednjo razdaljo in je torej smiselno iti v višje višine (recimo vsaj na 5000 metrov), potem velja, da je potrebna prostornina vzgonskih celic (prostori, polnjeni s helijem ali vodikom) približno 1600m3 za tono nosilnosti. Če potem odštejemo težo samega cepelina, pridemo do ogromnih prostornin. Če govorijo o tem, da bi razvili zeppeline z nosilnostjo do 300 ton ... koliko zeppelinov bi moralo vsak dan odleteti iz Kopra, da bi prepeljali toliko tovora kot se ga prepelje po železnici? Če štejemo na železnici recimo 50 vlakov po 1500 ton ... je to 250 velikih zeppelinov.

[bisabre]

Višje greš. bolj se helij širi. Kar pomeni, da ga na tleh potrebuješ bistveno manj kakor na 5000 m. saj bi bile do konca napolnjene komore eksplozivne. Proizvodnja helija je res draga, a ga ne "tankaš" za vsako turo posebej, torej ga zgolj "dotankaš", če so izgibe zarade slabše tesnosti tolikšne, da je to nujno.
Sem pa omenjal še toplozračne balone, ki so še kako zapostavljeni. Govorim o tehnologiji, ne o teh turističnih balonarjih, zato sem tudi omenjal reaktivne pline, ki z zrakom burno reagirajo, posledica pa je precejšnja toplota, niso pa eksplozovni oz. okolju nevarni. Vse se da če se hoče, samo malce več optimizma potrebujemo in ne zgolj jamranja nad ceno, ter trenutnimi znanstvenimi spoznanji ter dosežki.

[holding]

....ej, ej, fantje..... ....saj ste skoraj tako imaginarno inovativni...... .....kot dr. "D" s svojo vlečnico..... ....

[Matevz96]

....ej, ej, fantje..... ....saj ste skoraj tako imaginarno inovativni...... .....kot dr. "D" s svojo vlečnico..... ....

Proti temu je vlečnica povsem normalna rešitev...

[mkx]

Višje greš. bolj se helij širi....

Bluziš na polno. Jaz sem podal potreben volumen na višini. Najbrž zaradi razlogov vodljivosti zračne ladje ni pričakovati, da bo ladja kot celota spreminjala velikost, kar pomeni da bo pri tleh imela pač celice "stisnjene", zunanja oblika in velikost pa bo enaka kot na višini. Ampak to pomeni glomazno ladjo, ki je zelo podvržena problemom, ki si jih sam omenil (vetrovi, ...). Seveda se da narediti ladjo, ki bi lahko spreminjala zunanjo velikost (in celo obliko), ampak to bi povečalo lastno težo in s tem zmanjšalo uporabno nosilnost.

Baloni (helijevi ali toplozračni) so stara tehnologija z znanimi problemi in ni razloga, da bi se tukaj zgodil kakšen hud tehnološki preskok. Omejitve so znane in takšne bodo ostale. Kakorkoli obrneš, transport po zraku ima hude omejitve (takšne in drugačne) in noben futurizem še ni podal praktične rešitve. Zato bo zelo verjetno ostal transport po površju zemlje ali gladini vode še dolgo najbolj ekonomičen način.

[bisabre]

Zakaj bi bluzil, če naštevam zgolj dejstva? Sicer pa na koncu koncev zračni transport niso zgolj baloni in klasična letala (reaktivni ter plopelerski pogon), so še helikopterji, droni ipd. Razvoj gre svojo pot. Hipotetično gledano (iz današnjega zornega kota seveda) bo svet obstal, ko bo zmanjkalo nafte? Temu zagotovo ne bo tako, po tem se bomo s kočijami še vedno vozili za špas, ali iz nostalgije in ne iz nuje. Ko nafta ne bo več primarni vir energije bomo pač razvili druge pogone in skušali čim bolje izkoristiti obnovljive energijske vire. Tako kot danes že zelo intenzivno delajo na reciklaži odpadne vode (podobno kot pri vesoljkih plovilih), bomo čez desetletja in več zagotovo pričeli intenzivneje delati na zmanjšanju cestnega transporta, predvsem pa tudi na javnem prometu. Zato mislim, da je tvoj odnos do mojih razmšljanj ter bodočih tehnoloških opcij preveč okorel in neambiciozen.
Vidim, da se nekateri tudi zelo intenzivno ukvarjajo z Duhovnikovim predlogom pri gradnji drugega tira. Zakaj bi on osmešili, če pa podobne tehnične rešitve že obstajajo? Ob vsem tem se živo spomnim cirkusa okoli gradnje ljubljanske vzpenjače, ki je bila kar dolgo predmet polemičnih prerekanj o upravičenosti ter funkcionalni izrabi. Danes so vsi ti pesimisti in brihte tiho ko riti ter poskriti v svojih nazadnjaških luknjah, saj so še enkrat več dokazali, da jim ni za napredek ter posel, ampak zgolj manično oponiraje vsemu, kar vsaj malce štrli iz povprečja in prinaša dodano vrednost ter prepoznavnost. Skratka, z eno besedo so zgube.

[mkx]

Razlika med Duhovnikovo idejo z zajlo in tvojim sanjarjenjem o zračnem transportu je v tem, da je Duhovnikova ideja realistična (četudi malo nepraktična), tvoje sanjarjenje pa ... sanjarjenje.

[holding]

....ej, ej, fantje..... ....saj ste skoraj tako imaginarno inovativni...... .....kot dr. "D" s svojo vlečnico..... ....

Proti temu je vlečnica povsem normalna rešitev...

..niti slučajn'.... .....1500 tonska vlečnica za vleko vlakov je ista zadeva, kot 300 tonski zepelini....

..je pa res, da obratuje 10 tonski tramvaj Trst - Opčine na "Duhovnikov" način (pa ga ni on izumil).... .......
..je pa res, da obstajajo tud' zepelini za tono ali dve..... ....

...od tu naprej je pa tu in tam ........ ......nakladanje...

[bisabre]

Razlika med Duhovnikovo idejo z zajlo in tvojim sanjarjenjem o zračnem transportu je v tem, da je Duhovnikova ideja realistična (četudi malo nepraktična), tvoje sanjarjenje pa ... sanjarjenje.

Tudi Einstein je bil sanjač, pa Josef Stefan tudi, da ostalih velikanv planeta Zemlja ne naštevam.

[mkx]

Razlika med Duhovnikovo idejo z zajlo in tvojim sanjarjenjem o zračnem transportu je v tem, da je Duhovnikova ideja realistična (četudi malo nepraktična), tvoje sanjarjenje pa ... sanjarjenje.

Tudi Einstein je bil sanjač, pa Josef Stefan tudi, da ostalih velikanv planeta Zemlja ne naštevam.

Ne, onadva (in ostali velikani) sta odkrivala nove fizikalne zakone. Tole s zeppelini in zajlo je pa pogrevanje tople vode.

[bisabre]

....ej, ej, fantje..... ....saj ste skoraj tako imaginarno inovativni...... .....kot dr. "D" s svojo vlečnico..... ....

Proti temu je vlečnica povsem normalna rešitev...

..niti slučajn'.... .....1500 tonska vlečnica za vleko vlakov je ista zadeva, kot 300 tonski zepelini....

..je pa res, da obratuje 10 tonski tramvaj Trst - Opčine na "Duhovnikov" način (pa ga ni on izumil).... .......
..je pa res, da obstajajo tud' zepelini za tono ali dve..... ....

...od tu naprej je pa tu in tam ........ ......nakladanje...

Raziskave ter simulacije na ljubljanski SF so pokazale ter dokazale, da je vlečnica povsem izvedljiva ter uporabna-smortrna. Prosim, da jih argumetirano ter strokovno demantiraš, pa se bomo potem menili dalje. Rezultate svojih "kontra raziskav" ter "argumentov" objavi tukaj, da jih lažje primerjamo, saj Duhovnik svojih ni skrival. Torej kar pogumno prosim, nihče te ne bo žalil ali zasmehoval.

[zelencek]

Raziskave ter simulacije na ljubljanski SF so pokazale ter dokazale, da je vlečnica povsem izvedljiva ter uporabna-smortrna. Prosim, da jih argumetirano ter strokovno demantiraš, pa se bomo potem menili dalje. Rezultate svojih "kontra raziskav" ter "argumentov" objavi tukaj, da jih lažje primerjamo, saj Duhovnik svojih ni skrival. Torej kar pogumno prosim, nihče te ne bo žalil ali zasmehoval.

Naj bo jasno, da vprašanje ali vlečnica za težke tovorne vlake sploh deluje, ni niti približno edini problem Duhovnikove variante. Zelo veliki problemi so še naklon 2,5% med Divačo in Rodikom, bistveno nižja hitrost na celotni trasi ter (ne)varnost take ne-preizkušene naprave , problematični pa so tudi obraba materiala in stroški obratovanja, požarna nevarnost na odseku Divača-Prešnica, rahlo nestabilen teren na relacijah Kozina-Prešnica in Rižana-Škofije in vodno zajetje Rižana, ki se nahaja v bližini predora z vlečnico.
Glede na to, da se pri nas nekaj zgradi in potem to še 100 let stoji v praktično enakem stanju, bi bilo dobro, če se sedaj naredi dolgoročno čim bolj ugodno varianto, pri tem pa naj se poskrbi, da denar ne bo odtekal (kar pri Duhovnikovem projektu ni niti približno izključeno , saj cena 800 milijonov ni argumentirana ). In čeprav princip vlečnice deluje, deluje na popolnoma drugačnih prometnih sistemih, najbrž pa se ni ravno pametno igračkati s čim takim na tako pomembnem odseku, kot je Divača-Koper