Prede se veselimo, moramo še malo počakati, 9. aprila bo padla dokončna odločitev odbora direktorjev.Upravni odbor EIB potrdil 250-milijonsko posojilo za drugi tir
https://www.dnevnik.si/1042879559/posel ... -drugi-tir
Drugi oz. novi tir Divača-Koper
Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 2576
- Pridružen: 04.03.2009, 10:20
- Kraj: Grosuplje
Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper
Prispevek TV Koper o začetku pripravljalnih del in vnovičnih komunikacijskih šumih med civilno iniciativo in državnimi organi (od 1:27 naprej): https://4d.rtvslo.si/arhiv/primorska-kronika/174603289
Aljaž
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper
Dejan, pozdravljen,
z: "Pogledati bi bilo potrebno čez meje, in se pozanimati pri učinkovitih in uspešnih, kako se je potrebno obnašati..." je bilo mišljeno, kako priti do tega, da bo slovenska družba na dolgi rok učinkovita in uspešna.
Dejstvo je, da država Slovenija ni učinkovita in uspešna.
Na vseh področjih, pa jih tukaj ne bom navajal, ker je to velik OT.
Vsaka čast izjemam, ki pa jih ni tako veliko.
Vendar je eno izmed področij, ki pa je povezano s to temo, in je zelo neučinkovito in neuspešno, ravno področje železnic.
Potrebno je ugotoviti, da svetovnih strokovnjakov s tega področja nimamo.
Če smo katerega imeli, je to bilo v drugem času.
Zadnja proga, ki se je zgradila na zahtevnejšem terenu je ravno Prešnica-Koper.
Če pogledamo v Rustjevo knjigo: Primorske železnice, Koper 2017, vidimo, da so že "leta 1950 izrisali prve variante za povezavo Kopra na obstoječe slovensko železniško omrežje."
...
Leta 1956 je bilo izrisanih 15 variant s priključki na progo Divača-Pulj, na takrat še obstoječo progo Hrpelje-Kozina-Trst in dvotirno progo Sežana s priključki v Divači in Sežani.
Skupno je bilo izdelanih okrog 20 predlogov in od teh jih je 12 obravnavalo različne možnosti povezave s progo Divača-Pulj med postajama Hrpelje-Kozina-Trst in progo Ljubljana-Sežana v Divači oz. Sežani.
Komisija za revizijo projektov pri Direkciji Jugoslovanskih železnic v Ljubljani je leta 1956 izbrala med 12 variantami tretjo in četrto za nadaljnjo obravnavo: Koper-Črni Kal-Socerb-Kozina in Koper-Črni Kal-Petrinje-Kozina.
Po letu 1956 so proučevali predvsem štiri različice: Koper-Podgorje (2) in Koper-Hrpelje-Kozina in Koper-Prešnica.
Nekatere so imele maksimalni vzpon 17 promil, nekatere 23 promil, največji vzpon je znašal 26 promil.
Revizijska komisija je 9. marca 1956 med predloženimi variantami izbrala dve ter ju predala v podrobnejšo raziskavo.
Najcenejša se je pokazala različica s priključkom na progo Divača-Pulj v Prešnici. Ta predlog so podprli tudi gradbeni strokovnjaki in geologi.
Projekt so na Generalni direkciji Jugoslovanskih železnic v Beogradu ocenili kot slab, zato je Direkcija Jugoslovanskih železnic v Ljubljani novembra 1956 projekt umaknila. Po oceni poročevalcev naj bi bil cestni prevoz veliko cenejši.
Zato naslednja štiri leta ni bilo nobenih aktivnosti za železniško povezavo. le Direkcija Jugoslovanskih železnic v Ljubljani je leta 1959 naročila nadaljevanje del na dveh variantah. Leta 1960 so izdelali še novo varianto Koper-Kubed-Podgorje.
…..
25. maja 1961je bil končan predprojekt za izbiro variant. Investicijska sredstva, potrebna za zgraditev proge e ocenila posebna skupina ekspertov. Prišla je do sklepa, da bi pristanišče v Kopru….povezali z odcepom od proge Divača-Pulj in od tam zgradili progo v dolžini 31,2 km do Kopra.
OPOMBA (iz Rustjeve tabele): Maksimalni vzpon te izbrane variante je znašal 26 promil, bile so izdelane še variante Prešnica-Koper s 23 promili in najdaljša, 40 km dolga proga s 17 promili.
Nadaljujem s tekstom iz Rustjeve knjige:
"Po zahtevnih razpravah so se končno odločili za povezavo s Prešnico. Odločitev o gradnji proge ni bila enostavna. Gre namreč za zelo težek teren in velik vzpon.
Železniški projektivni biro v Ljubljani je leta 1963 izdelal Investicijski program za izgradnjo proge Koper-Prešnica.
…
Priprave za gradnjo proge so bile dolgotrajne in polemične.
V začetku leta 1964 je Izvršni svet Slovenije sprejel sklep, da se s skupnimi napori zberejo potrebna finančna sredstva za zgraditev nujno potrebne proge. Začeli so se intenzivna projektna dejavnost, zbiranje finančnih sredstev in sama gradnja.
Gradnjo so finansirali s sredstvi slovenskega gospodarstva na osnovi poslovnih interesov. Tak način finansiranja tipičnih infrastrukturnih objektov je bil edinstven v Jugoslaviji, pa celo v evropskem prostoru. Pogoji so bili neugodni, ob visoki obrestni meri in kratkoročnih posojilih.
Gradnja se je pričela leta 1964, vendar so morali zemeljska dela kmalu prekiniti, ker je banka oktobra 1964 preklicala jamstva za kredite. Naslednji dve leti so dela le počasi napredovala, saj so bila na razpolago le skromna finančna sredstva…
Prvi vlak je po novozgrajeni progi 16. novembra 1967 pripeljal v koprsko pristanišče 27. vagonov sladkorja iz Češkoslovaške.
Slavnostno otprtje nove proge je bilo 2. decembra 1967, ko je goste iz Ljubljane odpeljal v Koper poseben elektromotorni vlak do Divače, od Divače do Kopra je vlak vlekla dizelelektrična lokomotiva vrste 661.
Na vlaku so bili: predstavniki republiške skupščine, predstavniki republiškega izvršnega sveta, predstavniki Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva. Ostali so se pripeljali s Titom na plavem vlaku.
Okrog 14.ure se je v Koper s plavim vlakom pripeljal še predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito.
Gostinski del slovesnosti je bil v hotelu Žusterna.«
konec citatov iz Rustjeve Knjige.
Zakaj sem se odločil za tako dolg prikaz zgodovine izgradnje proge iz Rustjeve knjige ?
Zato, ker je bil Karel Rustju med drugim tudi šef arhiva pri slovenskih železnicah in je imel tako celovit pregled na vsemi variantami za povezavo Trsta z zaledjem in zato, ker jih je pošteno nanizal vse po vrsti.
Na žalost se je pokazalo, da vsi strokovnjaki, in eksperti, kar jih je Slovenija takrat premogla, ni zgradila proge, ki bi jo lahko danes z minimalnimi sredstvi razširili v dvotirno.
Nihče pač takrat ni gledal v prihodnost ali pa ni smel. Potrebno je vedeti, da je bil takrat vpliv UDBE še vedno odločilen…
Če pogledamo, kako so gradili proge v ranjki Avstriji, vidimo, da so recimo progo Dunaj – Trst gradili kot enotirno. Tukaj na forumu je tema, ki govori o gradnji drugega tira Dunaj-Trst…
Vendar je bila velika razlika. Nakupili so zemljišča za dvotirno in enostavnejše in cenejše objekte zgradili že v začetku za dvotirno progo.
Šele z leti so pričeli graditi drugi tir ob enotirni progi iz Dunaju proti Trstu. Po etapah, kolikor denarja je pač bilo na voljo…
Iz zgodovine se nismo naučili NIČ
Škoda, da mi danes nimamo te možnosti, kot so jo imeli v ranjki Avstriji že pred več kot 150 leti in da se sedaj nategujemo z raznoraznimi variantami že ne vem koliko časa.
Del te zgodovine »drugega tira« je opisan tudi v Rustjevi knjigi, vendar si o tem preberite sami.
pozdrav
Darko
z: "Pogledati bi bilo potrebno čez meje, in se pozanimati pri učinkovitih in uspešnih, kako se je potrebno obnašati..." je bilo mišljeno, kako priti do tega, da bo slovenska družba na dolgi rok učinkovita in uspešna.
Dejstvo je, da država Slovenija ni učinkovita in uspešna.
Na vseh področjih, pa jih tukaj ne bom navajal, ker je to velik OT.
Vsaka čast izjemam, ki pa jih ni tako veliko.
Vendar je eno izmed področij, ki pa je povezano s to temo, in je zelo neučinkovito in neuspešno, ravno področje železnic.
Potrebno je ugotoviti, da svetovnih strokovnjakov s tega področja nimamo.
Če smo katerega imeli, je to bilo v drugem času.
Zadnja proga, ki se je zgradila na zahtevnejšem terenu je ravno Prešnica-Koper.
Če pogledamo v Rustjevo knjigo: Primorske železnice, Koper 2017, vidimo, da so že "leta 1950 izrisali prve variante za povezavo Kopra na obstoječe slovensko železniško omrežje."
...
Leta 1956 je bilo izrisanih 15 variant s priključki na progo Divača-Pulj, na takrat še obstoječo progo Hrpelje-Kozina-Trst in dvotirno progo Sežana s priključki v Divači in Sežani.
Skupno je bilo izdelanih okrog 20 predlogov in od teh jih je 12 obravnavalo različne možnosti povezave s progo Divača-Pulj med postajama Hrpelje-Kozina-Trst in progo Ljubljana-Sežana v Divači oz. Sežani.
Komisija za revizijo projektov pri Direkciji Jugoslovanskih železnic v Ljubljani je leta 1956 izbrala med 12 variantami tretjo in četrto za nadaljnjo obravnavo: Koper-Črni Kal-Socerb-Kozina in Koper-Črni Kal-Petrinje-Kozina.
Po letu 1956 so proučevali predvsem štiri različice: Koper-Podgorje (2) in Koper-Hrpelje-Kozina in Koper-Prešnica.
Nekatere so imele maksimalni vzpon 17 promil, nekatere 23 promil, največji vzpon je znašal 26 promil.
Revizijska komisija je 9. marca 1956 med predloženimi variantami izbrala dve ter ju predala v podrobnejšo raziskavo.
Najcenejša se je pokazala različica s priključkom na progo Divača-Pulj v Prešnici. Ta predlog so podprli tudi gradbeni strokovnjaki in geologi.
Projekt so na Generalni direkciji Jugoslovanskih železnic v Beogradu ocenili kot slab, zato je Direkcija Jugoslovanskih železnic v Ljubljani novembra 1956 projekt umaknila. Po oceni poročevalcev naj bi bil cestni prevoz veliko cenejši.
Zato naslednja štiri leta ni bilo nobenih aktivnosti za železniško povezavo. le Direkcija Jugoslovanskih železnic v Ljubljani je leta 1959 naročila nadaljevanje del na dveh variantah. Leta 1960 so izdelali še novo varianto Koper-Kubed-Podgorje.
…..
25. maja 1961je bil končan predprojekt za izbiro variant. Investicijska sredstva, potrebna za zgraditev proge e ocenila posebna skupina ekspertov. Prišla je do sklepa, da bi pristanišče v Kopru….povezali z odcepom od proge Divača-Pulj in od tam zgradili progo v dolžini 31,2 km do Kopra.
OPOMBA (iz Rustjeve tabele): Maksimalni vzpon te izbrane variante je znašal 26 promil, bile so izdelane še variante Prešnica-Koper s 23 promili in najdaljša, 40 km dolga proga s 17 promili.
Nadaljujem s tekstom iz Rustjeve knjige:
"Po zahtevnih razpravah so se končno odločili za povezavo s Prešnico. Odločitev o gradnji proge ni bila enostavna. Gre namreč za zelo težek teren in velik vzpon.
Železniški projektivni biro v Ljubljani je leta 1963 izdelal Investicijski program za izgradnjo proge Koper-Prešnica.
…
Priprave za gradnjo proge so bile dolgotrajne in polemične.
V začetku leta 1964 je Izvršni svet Slovenije sprejel sklep, da se s skupnimi napori zberejo potrebna finančna sredstva za zgraditev nujno potrebne proge. Začeli so se intenzivna projektna dejavnost, zbiranje finančnih sredstev in sama gradnja.
Gradnjo so finansirali s sredstvi slovenskega gospodarstva na osnovi poslovnih interesov. Tak način finansiranja tipičnih infrastrukturnih objektov je bil edinstven v Jugoslaviji, pa celo v evropskem prostoru. Pogoji so bili neugodni, ob visoki obrestni meri in kratkoročnih posojilih.
Gradnja se je pričela leta 1964, vendar so morali zemeljska dela kmalu prekiniti, ker je banka oktobra 1964 preklicala jamstva za kredite. Naslednji dve leti so dela le počasi napredovala, saj so bila na razpolago le skromna finančna sredstva…
Prvi vlak je po novozgrajeni progi 16. novembra 1967 pripeljal v koprsko pristanišče 27. vagonov sladkorja iz Češkoslovaške.
Slavnostno otprtje nove proge je bilo 2. decembra 1967, ko je goste iz Ljubljane odpeljal v Koper poseben elektromotorni vlak do Divače, od Divače do Kopra je vlak vlekla dizelelektrična lokomotiva vrste 661.
Na vlaku so bili: predstavniki republiške skupščine, predstavniki republiškega izvršnega sveta, predstavniki Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva. Ostali so se pripeljali s Titom na plavem vlaku.
Okrog 14.ure se je v Koper s plavim vlakom pripeljal še predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito.
Gostinski del slovesnosti je bil v hotelu Žusterna.«
konec citatov iz Rustjeve Knjige.
Zakaj sem se odločil za tako dolg prikaz zgodovine izgradnje proge iz Rustjeve knjige ?
Zato, ker je bil Karel Rustju med drugim tudi šef arhiva pri slovenskih železnicah in je imel tako celovit pregled na vsemi variantami za povezavo Trsta z zaledjem in zato, ker jih je pošteno nanizal vse po vrsti.
Na žalost se je pokazalo, da vsi strokovnjaki, in eksperti, kar jih je Slovenija takrat premogla, ni zgradila proge, ki bi jo lahko danes z minimalnimi sredstvi razširili v dvotirno.
Nihče pač takrat ni gledal v prihodnost ali pa ni smel. Potrebno je vedeti, da je bil takrat vpliv UDBE še vedno odločilen…
Če pogledamo, kako so gradili proge v ranjki Avstriji, vidimo, da so recimo progo Dunaj – Trst gradili kot enotirno. Tukaj na forumu je tema, ki govori o gradnji drugega tira Dunaj-Trst…
Vendar je bila velika razlika. Nakupili so zemljišča za dvotirno in enostavnejše in cenejše objekte zgradili že v začetku za dvotirno progo.
Šele z leti so pričeli graditi drugi tir ob enotirni progi iz Dunaju proti Trstu. Po etapah, kolikor denarja je pač bilo na voljo…
Iz zgodovine se nismo naučili NIČ
Škoda, da mi danes nimamo te možnosti, kot so jo imeli v ranjki Avstriji že pred več kot 150 leti in da se sedaj nategujemo z raznoraznimi variantami že ne vem koliko časa.
Del te zgodovine »drugega tira« je opisan tudi v Rustjevi knjigi, vendar si o tem preberite sami.
pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 2576
- Pridružen: 04.03.2009, 10:20
- Kraj: Grosuplje
Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper
Na 3. programu TV Slovenija pravkar prenos seje Javna predstavitev mnenj o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper.
Aljaž
Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper
Na javni razpravi o 2. tiru poziv h gradnji dvotirne železnice
https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/na-j ... ice/483296
https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/na-j ... ice/483296
Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper
Če bi vsak, ki je do sedaj "mešal drek" prijel za lopato in dejansko kopal, bi bili že blizu konca gradnje. Tako pa ....vsi jebivetri-vsi pametni.
Zakaj dekleta povesijo oči, ko jim rečeš: "Ljubim te"?
Da bi videle, če je res !
( Regis Houser )
Da bi videle, če je res !
( Regis Houser )
- Heisenberg
- Strojevodja I
- Prispevkov: 201
- Pridružen: 14.07.2014, 3:22
- Kraj: Koper
Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper
Eh zdej .. ne more vsak kopat po Krasicokla napisal/-a:Če bi vsak, ki je do sedaj "mešal drek" prijel za lopato in dejansko kopal, bi bili že blizu konca gradnje. Tako pa ....vsi jebivetri-vsi pametni.
The hardest part of my job is being nice to people who think they know how to do my job.
Dejan
Dejan
-
- Pom. strojevodje
- Prispevkov: 63
- Pridružen: 02.01.2015, 14:02
Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper
Je kje že kaj vidno????Mogoče kakšna pripravljalna dela??? Se je že kaj kje pričelo, ali še nikjer stroji ne brnijo. Dajmo, dajmo naši.
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 2576
- Pridružen: 04.03.2009, 10:20
- Kraj: Grosuplje
Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper
Fantje iz SSC Slovenija redno spremljajo dogajanje na terenu: https://www.skyscrapercity.com/showthre ... 15&page=25
Aljaž
Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper
Sej so začeli z izgradnjo dostopnih cestExpressTrain napisal/-a:Je kje že kaj vidno????Mogoče kakšna pripravljalna dela??? Se je že kaj kje pričelo, ali še nikjer stroji ne brnijo. Dajmo, dajmo naši.
https://www.skyscrapercity.com/showthre ... 15?page=50 na tej povezavi pa imate slike del
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 2576
- Pridružen: 04.03.2009, 10:20
- Kraj: Grosuplje
Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper
Odprto je javno naročilo Izvedba objektov za prečkanje doline Glinščice pri izgradnji drugega tira železniške proge Divača-Koper, ki obsega izdelavo PZI dokumentacije ter kasnejšo izgradnjo objektov most Glinščica 1, galerija Glinščica, most Glinščica 2, oporni zid nad galerijo predora 2 in ureditev bližnjih vodotokov.
https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=301680
https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=301680
Aljaž
Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper
Ja, s tabo na čelu.cokla napisal/-a:Tako pa ....vsi jebivetri-vsi pametni.
Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper
Seveda....jaz se ne igram več v peskovniku.maxima napisal/-a:Ja, s tabo na čelu.cokla napisal/-a:Tako pa ....vsi jebivetri-vsi pametni.
Zakaj dekleta povesijo oči, ko jim rečeš: "Ljubim te"?
Da bi videle, če je res !
( Regis Houser )
Da bi videle, če je res !
( Regis Houser )
Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper
Odlično opazen napredek od par dni nazaj.cokla napisal/-a:Seveda....jaz se ne igram več v peskovniku.maxima napisal/-a:Ja, s tabo na čelu.cokla napisal/-a:Tako pa ....vsi jebivetri-vsi pametni.
Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper
maxima napisal/-a: Odlično opazen napredek od par dni nazaj.
Ja mali...si boš mogel še velikokrat puh obrit, da boš lahk zlezel čez ograjico svoje stajice. Namesto, da bi se do takrat poskusil naučiti kaj življenskega se rajši prepiraš z vsakim, o vsem. Najprej pometi pred svojim pragom nato lahko drugim kaj s prstom pokažeš; pa še to se lahko naredi na bolj kultiviran način, ne pa z grožnjami in izmišljotinami.
Do takrat boš pa le "mulo", ki se ga bo marsikdo izogibal.
Se je pa vreme upedenalo...
Zakaj dekleta povesijo oči, ko jim rečeš: "Ljubim te"?
Da bi videle, če je res !
( Regis Houser )
Da bi videle, če je res !
( Regis Houser )