Drugi oz. novi tir Divača-Koper

Vse okoli slovenskega nacionalnega železniškega operaterja.
Odgovori
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4762
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

Odgovor Napisal/-a Ljubitelj »

Naravno, 2.5 HPT je minimalni zahtev za voz da prevuce Cajon sto je uspon od 22 promila.
Spet nekdo meša hruške in jabolka. 2.5 HP/T po ameriško je samo zahteva, da vlak dosega neko minimalno hitrost pri vožnji v klanec. Za zmožnost premagovanja v klanec je važna adhezijska vlečna sila. 2 lokomotivi bi pač vlekli približno 2x počasneje, seveda če bi bilo dovolj adhezije. So pa te zahteve smešno nizke v primerjavi z Evropo in tudi SŽ. Ena Živa vleče 825 ton iz Kopra, 27‰ upor (ali pa 270 dA/t) in ima pri 4 kW reducirane moči razmerje 6,5 KS/tono. Temu primerna je tudi hitrost okoli 50 km/h, (se mi ne da računat, P/F(27‰)=63 km/h, glej priročnik za strojevodje). Dash-9 spravijo od sebe v Cajon pass največ kakšnih 25 km/h (tipična kritična hitrost za dizle) ob polni moči, kar ni nič čudnega glede na majhno razmerje moč/teža. Moč 4 dash-9 je namreč enaka moči 2 Živ na izmeničnem napajanju.

LPL
holding
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1799
Pridružen: 30.12.2006, 13:03

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

Odgovor Napisal/-a holding »

jurij napisal/-a:
holding napisal/-a:...ja, @ jurij in kam gre pol ta lokomotiva ,ki ostane za vlakom..... :?: ....v luft... :?: ...

...če se ne motim, si žerjavist z bogatimi izkušnjami..... :thumbupl .....pa mi odgovori tole: ali so dandanšnji žerjavi in posledično tehnologija "glih" taki, kot so bili pred 50 ali 80-imi leti ?....se ni nič spremenilo ?....in zakaj se ne bi tudi železnica spremenila ...?...
Lokomotiva katera ostane za vlakom sigurno ne izgine v luft, verjetno se kot strojna vožnja po isti poti vrne nazaj po drug vlak, kakšen pa je dejanski postopek pri tem manevru ne bi znal popolnoma natanko opisati, dejstvo pa je da se takšne vožnje tovornih vlakov v klanec z dodatno nepripeto porivalno lokomotivo pri nas odvijajo, saj je v vezi s tem tukaj na forumu bil objavljen tudi video posnetek...
..brez zamere,... [-o< ....@jurij....vem....hotel sem le prikazat, da je "nepripeta doprega", ki se izvaja tudi pri nas, na resnih in urejenih progah dandanes stvar zgodovine, da tega nove tehnologije NE podpirajo več, da ta način na novih progah odpade..... [-X ....severni sosedje so jih prepovedali že pred dobrimi 20-imi leti...razen na odseku iz Jesenic do južnega portala "Karavank", kjer pa se promet odvija po posebnem sporazumu med sosednjima upravama vodenja prometa..... :idea: ....ne moreš se it računalniškega vodenja prometa, zaporednih vlakov, itd., itd., in uporabljat "fore" iz kamene dobe......

...zaradi tega se gradijo nove proge, z novo tehnologijo.....če bi bila ta stara t'ko "cool," bi pa tko ostal.....in tud zaradi tega se na kritičnih odsekih vozi s tandemom tudi 100 km daleć, pa četud' je ta odsek le 10 km.... :roll: ...čudn' al' ne, tko je kot pri žerjavih.....

...pa brez zamere, prosim...... [-X ....niti slučajno ni bil namen podcenjevanje, ampak praktičen prikaz....
holding
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1799
Pridružen: 30.12.2006, 13:03

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

Odgovor Napisal/-a holding »

...a si vidu, @ Re4/4....... #-o ...."jž441" nima pojma, čeprav je bil skoraj 10 let strojevođa v bivši Jugi in je že skoraj 20 let strojevodja na BNSF v Kaliforniji.... #-o ....
...@ljubitelj ga poseka u nulo..... :D :D :D :D :D ....
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Pozdravljeni,

ali imamo kakšnega strojevodjo, ki bi mi lahko dal odgovor iz slovenske scene :wink: :lol:
železocestnik napisal/-a:Pozdravljeni,

mene bolj zanima, kako izgleda potisk, ko "feder" v enem odbijaču preskoči tako, da ostane stisnjen (en zavoj vzmeti preskoči preko drugega).

Kako se ta ekscentričnost pokaže pri potiskanju ? Ali nastopi kakšna nevarnost iztirjenja vagona ali ne zaradi novega momenta ?

Koliko je sploh odbijačev na SŽ, kjer se to lahko zgodi ?

Pa ne mi rečt, da se to ne dogaja :roll:

pozdrav
Darko
Doma ne morem izprobat na Rdeči puščici (Freccia Rossa), ker nima odbijačev, pa še z radiji proge sem omejen :wink: :lol:

pozdrav
Darko
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
casar
Kurjač
Kurjač
Prispevkov: 40
Pridružen: 01.06.2016, 11:01

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

Odgovor Napisal/-a casar »

mkx napisal/-a:Problem postavitve lokomotiv na različnih koncih vlakov je drug: tovorni vagoni niso opremljeni s signalnimi kabli.
Eh, napeljati en ušiv signalni kabel vzdolž vagonov pa menda res ni problem. Pri izdelavi in ob revizijah bi poleg vsega ostalega to naredili mimogrede.
mkx napisal/-a:Na wikipeidiji je navedeno, da imajo Taurusi pod 3kV DC moč 6 MW (pod AC pa 6,4 MW, 4MW omejitev je za 1,5kV DC). Pa tudi ... polno moč 541 razvije šele pri hitrosti 72 km/h (6 MW) oziroma 77 km/h (6,4 MW), saj je vlečna sila omejena na 300 kN. Oni podatek o max moči 4MW na Taurusa je lahko tudi rezultat tipične hitrosti vožnje v klanec, ki najbrž kaj dosti ne presega 50km/h, pri kateri 541 razvije malo manj kot 4,2 MW.

Je pa vprašanje, če ni prava omejitev moč napajalnih psotaj. Svoje čase se je vgrajevalo napajalne postaje moči med 3 in 5 MW ... če določeno točno na progi (kjer se slučajno nahaja tandem dveh Taurusov) napajata dve napajalni postaji (vsaka iz svoje strani), potem morda res razpolagamo s kakšnimi 8MW moči. Ampak tako, kot trenutno poteka promet po SŽ progah (beri: z nizko hitrostjo), se močnih lokomotiv sploh ne potrebuje, potrebuje se lokomotive z veliko vlečno silo in dosti rezerve v adheziji (za primer spolzkih tirov), za kar pa se bodisi uporabi 6-osne lokomotive (Regane, Brižite) ali pa tandeme 4-osnih lokomotiv (recimo Mopedi bi bili zelo cool :mrgreen: ).
A ne vozijo v klanec tam pri Črnem kalu nekje 65-70 km/h?

To je tudi nekaj, česar absolutno ne razumem, zakaj so pri 6 MW lokomotivah vgrajevali napajalne postaje moči 3-5 MW. Tudi če pozabimo na Tauruse, so to smešno majhne moči napajalnih postaj, saj tudi dve Brižiti presežeta to moč. In vlake lahko vleče/rine več kot ena lokomotiva. In v okolici napajalnih postaj je lahko več vlakov.

Tega, da promet pri nas poteka z nizko hitrostjo, se moramo čimprej znebiti.
holding napisal/-a:....neto zaslužek kvalificiranega delavca je max petina stroška delavca...se pravi: 10€/uro neto, je strošek 50€ na uro.... :roll: ...
kar poglej, koliko stane ura sevisa za avto in koliko dobi mehanik od tega.... :idea: ...
In če zdaj pogledamo strojevodjo, gre torej 10 EUR/h njemu, približno 9 EUR/h gre potem državi, kakšen EUR/h naj bo za malico in stroške za pot na delo, upam, da se strojevodje udeležujejo kakšnih konferenc in si tam izmenjujejo znanje, a če gre za to več kot nekaj EUR/h, je že ogromno, za naslednji EUR/h lahko ima najboljši mobilni telefon in tablico. Opremljeno "pisarno" itak že ima. Vprašanje je samo, ali se prazna prevaža naokoli v tandemih ali pa je on v njej. Kam gre potem približno preostala polovica?
Re 4/4 napisal/-a:Na "rampah" ni toliko potencialnih potnikov (več)

Ne vem, kaj vas tako moti cena? Veliki projetki niso poceni. No za avtoceste ni nihče jamral, pa imamo najdražje na kilometer. Nova proga je pa sedaj tak problem. Bo pa vsaj zdržala naslednjih 100 let. Obstoječa je za ukinitev, zaradi naravovatstvenih zahtev in neekonomičnega vzdrževanja.

Ni res. Državna podjetja imajo v lasti bistveno več lokomotiv. Privatniki se poslužujejo najemov.
Seveda ni toliko potnikov, ko pa ni toliko vlakov (več). Isto kot pri nas pri vlakih. Pa avtobusih enako.

Jaz mislim, da vse proge in avtoceste potrebujemo. In bi potrebovali še več prog in še več avtocest. Pa tudi obstoječe, tako proge kot avtoceste, bi marsikje morale biti boljše. In čeprav so vse to veliki projekti, za katere je normalno, da veliko stanejo, me zelo moti, da po nepotrebnem stanejo takole čez palec dvakratnik potrebne cene, ker pač nekdo polovico tako ali drugače ukrade. Tega, da bi obstoječa proga bila za ukinitev, pa me ni še nihče prepričal. Mislim, da je izjemno pomembna za potnike na tistem območju (pa ne spet reči, da potnikov ni, ker kako le bi bili, če pa ni vlakov) ter zelo prav bi znala priti ob kakšnih vzdrževalnih delih, okvarah in nesrečah na novi progi.

A lastniki lokomotiv, ki jih najemajo privatniki, so potemtakem pretežno državna podjetja?
Ljubitelj napisal/-a:Kolikor sem videl hitrost vožnje ameriških tovornih vlakov v klanec se bolj posvečajo vlečni sili, kot pa moči. Amerikanci ne dajo lokomotive samo odspredaj in odzadaj, ampak uporabljajo že preko 40 let distribuiran pogon lokomotiv v vlaku. Seveda je pa povprečen vlak v Ameriki 5-10x težji kot v Sloveniji/Evropi. Davnega leta 1980 sem tako lepo na AC št. 66 v Arizoni opavola pri zaprtih zapornicah en lep tovorni vlak s 4x4 lokomotivami, dolg kot jara kača..... In ne pozabit cena prevozov v Ameriki je okoli 40% evropske! Že vedo, kako to narediti!
Ne želite si ameriških železnic. Saj imajo kak dober element (morda spenjačo, pa osno obremenitev?) ampak v splošnem so te njihove jare kače uporabne samo za postavljanje rekordov. Drugače pa jih nimaš kam dati, zanje potrebuješ mega postaje, ki jih lahko zgradiš kvečjemu sredi ničesar, cijazijo se tako, da jih prehiti kak zelo hiter pešec, zaradi njih imajo na progi 0,43 potniškega vlaka na dan, za katere v voznih redih ne potrebuješ ur in minut, temveč dneve in mogoče ure. Ko jaro kačo enkrat vidiš, je seveda nadvse zanimivo, če se z njimi srečuješ vsak dan, so kvečjemu nadloga. Hvala lepa za take železnice, tudi če je cena prevoza zastonj.
holding napisal/-a:...a si vidu, @ Re4/4....... #-o ...."jž441" nima pojma, čeprav je bil skoraj 10 let strojevođa v bivši Jugi in je že skoraj 20 let strojevodja na BNSF v Kaliforniji.... #-o ....
...@ljubitelj ga poseka u nulo..... :D :D :D :D :D ....
O "jž441" ne bi rad sodil, ker ga ne poznam, ampak morebiti je samo kakšno besedo narobe uporabil ali pa mi ne razumemo dobro srbsko. Ampak tukaj ima, kljub temu, da se je pri kakšni enoti tudi zmotil, Ljubitelj kar prav.

Lahko pa dodam, da sem srečal že celo vrsto raznovrstnih "mojstrov", ki že 30 let delajo v svoji obrti, in - nimajo pojma. Nekaj so se priučili, tisto ponavljajo in ob tem ne vedo, zakaj ravno tako. Sploh kakšna teorija jim je pogosto španska vas.

Aleš
boris
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 293
Pridružen: 10.09.2006, 21:22
Kraj: Obala

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

Odgovor Napisal/-a boris »

železocestnik napisal/-a:Pozdravljeni,
ali imamo kakšnega strojevodjo, ki bi mi lahko dal odgovor iz slovenske scene :wink: :lol:
železocestnik napisal/-a:Pozdravljeni,
mene bolj zanima, kako izgleda potisk, ko "feder" v enem odbijaču preskoči tako, da ostane stisnjen (en zavoj vzmeti preskoči preko drugega).
Kako se ta ekscentričnost pokaže pri potiskanju ? Ali nastopi kakšna nevarnost iztirjenja vagona ali ne zaradi novega momenta ?
Koliko je sploh odbijačev na SŽ, kjer se to lahko zgodi ?
Pa ne mi rečt, da se to ne dogaja :roll:
pozdrav
Darko
Doma ne morem izprobat na Rdeči puščici (Freccia Rossa), ker nima odbijačev, pa še z radiji proge sem omejen :wink: :lol:
pozdrav
Darko
odbojniki imajo že najmanj pol stoletja v odbojnikih "obročne vzmeti", ki se ne morejo "zajahat"... lahko pa počijo oz. se na nek način tudi zataknejo....
http://www.ringfeder.com/en/internation ... ct/?p=4812
edino naši super fijati imajo še vijačne vzmeti not v odbojnikih....
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4762
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

Odgovor Napisal/-a Ljubitelj »

...a si vidu, @ Re4/4....... #-o ...."jž441" nima pojma, čeprav je bil skoraj 10 let strojevođa v bivši Jugi in je že skoraj 20 let strojevodja na BNSF v Kaliforniji.... #-o ....
...@ljubitelj ga poseka u nulo..... :D :D :D :D :D ....
Točno, strojevodja z 10+20 leti prakse vsekakor pa zna voziti lokomotivo, za katero je usposobljen. Vendar pa določenih znanj NIMA! Če je moč na enoto teže merodajna za zmožnost premaganja klanca, potem lahko po ameriških štandardih (BNSF) pelje Živa iz Kopra v Divačo z omejeno močjo 4MW kar spodobnih 2000 ton in pri projektiranih 6,4MW preko 3000 ton. Kdo torej tukaj nima pojma in potrebe po drugem tiru sploh ni več!?
Moč/enoto mase(teže) določa samo hitrost premagovanja klanca, ne pa zmožnost premagovanja klanca. Kdor pa tega ne razume, nima z njim smisla debatirat.

LPL
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4762
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

Odgovor Napisal/-a Ljubitelj »

casar:
To je tudi nekaj, česar absolutno ne razumem, zakaj so pri 6 MW lokomotivah vgrajevali napajalne postaje moči 3-5 MW. Tudi če pozabimo na Tauruse, so to smešno majhne moči napajalnih postaj, saj tudi dve Brižiti presežeta to moč. In vlake lahko vleče/rine več kot ena lokomotiva. In v okolici napajalnih postaj je lahko več vlakov.
To je pač eden od absurdov železnice. Po podatkih iz B.C. Električna vleka, ima ena napajalna postaja (LJ-Vič) celo ogromnih 2268 kW, ali glih za pospeševanje 2 potniških EM garnitur. No, novejše postaje na koprski progi so močnejše, Dekani menda reda 10MW, ostale so pa 4,5 ali 6,8 MW. Ampak podoben absurd vseh absurdov je bilo nadaljevanje 3kV elektrifikacije v 50 letih!.

LPL
preglednik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1950
Pridružen: 20.09.2006, 15:24
Kraj: Primorska

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

Odgovor Napisal/-a preglednik »

Ljubitelj napisal/-a:
...a si vidu, @ Re4/4....... #-o ...."jž441" nima pojma, čeprav je bil skoraj 10 let strojevođa v bivši Jugi in je že skoraj 20 let strojevodja na BNSF v Kaliforniji.... #-o ....
...@ljubitelj ga poseka u nulo..... :D :D :D :D :D ....
Točno, strojevodja z 10+20 leti prakse vsekakor pa zna voziti lokomotivo, za katero je usposobljen. Vendar pa določenih znanj NIMA! Če je moč na enoto teže merodajna za zmožnost premaganja klanca, potem lahko po ameriških štandardih (BNSF) pelje Živa iz Kopra v Divačo z omejeno močjo 4MW kar spodobnih 2000 ton in pri projektiranih 6,4MW preko 3000 ton. Kdo torej tukaj nima pojma in potrebe po drugem tiru sploh ni več!?
Moč/enoto mase(teže) določa samo hitrost premagovanja klanca, ne pa zmožnost premagovanja klanca. Kdor pa tega ne razume, nima z njim smisla debatirat.

LPL
Ljubitelj, moč lokomotive je zelo pomembna za zmožnost premagovanja klanca, ki se vedno dogaja pri neki hitrosti - večji ali manjši seveda. Če bi hotel z Živo potegniti 3000 ton iz Kopra, bi morala biti sama lokomotiva težka najmanj 300 ton in bi morala imeti med motorji in kolesi še kakšen zobnik več. Vsa logika se pač skriva v diagramu vlečne sile, ki je značilen za vsako lokomotivo posebej. Le ta je pač v področju majhnih hitrosti omejen z adhezijsko krivuljo. Zanima pa me, če so lokomotive na splošno konstruirane tako, da se adhezijska sila pokriva tudi s kritično hitrostjo same lokomotive (pregrevanje motorjev zaradi velikih tokov pri majhnih hitrostih itd...). Upam, da veš kaj pri tem mislim.
preglednik
Uporabniški avatar
mkx
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4117
Pridružen: 20.03.2011, 9:03
Kraj: Dolenjska

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

Odgovor Napisal/-a mkx »

preglednik napisal/-a:Zanima pa me, če so lokomotive na splošno konstruirane tako, da se adhezijska sila pokriva tudi s kritično hitrostjo same lokomotive (pregrevanje motorjev zaradi velikih tokov pri majhnih hitrostih itd...). Upam, da veš kaj pri tem mislim.
Frekvenčno krmiljeni asinhroni motorji (če je regulacija narejena prav) nimajo težav s pregrevanjem motorjev zaradi prevelikih tokov ... saj je električna (in s tem tudi proizvedena mehanska) moč omejena, imajo pa v večjem območju nižjih obratov konstanten vrtilni moment (navor), ki se na lokomotivi preslika v konstantno vlečno silo. Kolikšen je ta navor je pa odvisno od celotne konstrukcije železniškega vozila ... Na primer: Desiroti SŽ 312 imajo menda vsi po dva vlečna motorja na skrajnih koncih garniture, s tem da je pri tri-členskih garniturah (podserija -100) moč (in navor!) višja kot pri dvo-členskih. Motorji so pri obeh podserijah menda enaki, omejitev je na regulaciji.

Težave s pregrevanjem so bile pri starejših konstrukcijah (enosmerni motorji, izmenični motorji brez frekvenčne regulacije), kjer je bila regulacija zelo groba (npr. nekaj stopenj preduporov ali kaj podobnega), pa tudi vlečne karakteristike so bile bistveno drugačne - tudi konstrukcijsko, saj so imele lokomotive precej nižje moči in so jih dosegale pri nižjih hitrostih.
LP, Metod
preglednik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1950
Pridružen: 20.09.2006, 15:24
Kraj: Primorska

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

Odgovor Napisal/-a preglednik »

To razumem, vendar fizikalna enačba "Sila=Moč/hitrost" ostaja zmeraj ista. V bistvu me zanima ali bi lahko "Živa" s polno močjo 6 MW vlekla 3000 ton iz Kopra, če bi bila železnica zobata (odpade problem adhezije). Mislim da ne, ker ni narejena za vleko pri polni moči s hitrostjo recimo 25 km/h.
Zdaj se mi je porodila ideja za izboljšavo Duhovnikovega predloga: namesto zajl in vitlov zobata proga in porivanje s prirejeno lokomotivo z zobatim pogonom. Še kakšnih 100 miljonov manj :D !
preglednik
holding
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1799
Pridružen: 30.12.2006, 13:03

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

Odgovor Napisal/-a holding »

....... 10€/uro sem dal samo kot primerjavo za lažji izračun.... [-X ....ne pa kot urno postavko strojevodje pri nas... :!: :!: :!:

..po tvoji logiki ima mehanik v servisu glede na ceno 50€%/servisno uro vsaj 20 €/uro oz 3500 € na mesec neto plače..... :shock: :shock: ....ne pa 900€, kot jo dejansko ima....

...pa še to...sploh se ne čudim, da je dr. Duhovnik prodrl v medije z njegovo utopično idejo (za katero sam kot strojnik dobro ve, da ni izvedljiva)...... [-X ....saj je glede na profesorske izkušnje dobro vedel, koliko stroke obvladajo novinarji in ostali nakladači...... =D> =D> ....
Zadnjič spremenil holding, dne 04.07.2017, 9:58, skupaj popravljeno 1 krat.
holding
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1799
Pridružen: 30.12.2006, 13:03

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

Odgovor Napisal/-a holding »

Ljubitelj napisal/-a:
casar:
To je tudi nekaj, česar absolutno ne razumem, zakaj so pri 6 MW lokomotivah vgrajevali napajalne postaje moči 3-5 MW. Tudi če pozabimo na Tauruse, so to smešno majhne moči napajalnih postaj, saj tudi dve Brižiti presežeta to moč. In vlake lahko vleče/rine več kot ena lokomotiva. In v okolici napajalnih postaj je lahko več vlakov.
To je pač eden od absurdov železnice. Po podatkih iz B.C. Električna vleka, ima ena napajalna postaja (LJ-Vič) celo ogromnih 2268 kW, ali glih za pospeševanje 2 potniških EM garnitur. No, novejše postaje na koprski progi so močnejše, Dekani menda reda 10MW, ostale so pa 4,5 ali 6,8 MW. Ampak podoben absurd vseh absurdov je bilo nadaljevanje 3kV elektrifikacije v 50 letih!.

LPL
Točno tako... :!: ...to so dejstva....in zakaj potem tukaj obravnavate " bi, kako bi, zakaj ni, fino bi bli, v Ameriki je pa tko....itd, itd...
...soočite se z dejstvi.....potem pa nakladajte....
...@casar....ko so bile grajene ENP je bilo 2 MW ogromno.....vlak 1000t ogromen, mogoče enkrat na uro....razmišlanje odgovornih pa.... #-o ...

...pa še to:....Ameriko smo probal v času "dizel koridorja" zaradi žleda..... =D> .....super je blo, pa sam po en ragan na vlaku je pol ure grmel proti verdu in le včasih doprega..... #-o ...in okoliški prebivalci so bili tako veseli, da so celo progo hoteli zapret... :D :D :D .....će bi se pa šli isto iz Kopra, pa magari z Dashi, bi se pa slišalo do Benetk.....na Gorenjki bi pa "po Ameriško" tovornjak iz Podnarta do Lesc vozil pol ure, da o ropotu ne govorim.....
...aja, pa še ta nov "Koperbahn" po Ameriško 25km/uro, štirje Dashi, posadka pa v skafandrih na kisik priklopjenih....... :thumbupl ......ampak samo desetkrat na dan.... :thumbupl ...popolna zmaga...
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4297
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

Odgovor Napisal/-a Re 4/4 »

casar napisal/-a:nekje 65-70 km/h?

To je tudi nekaj, česar absolutno ne razumem, zakaj so pri 6 MW lokomotivah vgrajevali napajalne postaje moči 3-5 MW. Tudi če pozabimo na Tauruse, so to smešno majhne moči napajalnih postaj, saj tudi dve Brižiti presežeta to moč. In vlake lahko vleče/rine več kot ena lokomotiva. In v okolici napajalnih postaj je lahko več vlakov.

Tega, da promet pri nas poteka z nizko hitrostjo, se
Starost napajalnih je bistveno večja, kot taurusov. Kako pa deluje napajalna? En vlak med dvema napajalnama, pomeni, da ga napajata obe in ne samo ena. Sicer pa, ali ne bo nova proga na 25 kV. Kolikor je bilo povedanega, se tudi reelekteifikacija na papirjih dela s polno paro. Žal pa ti iz izkušnej povem, da je to mukotrpno dolgotrajno delo.
casar napisal/-a:
Seveda ni toliko potnikov, ko pa ni toliko vlakov (več). Isto kot pri nas pri vlakih. Pa avtobusih enako.


A lastniki lokomotiv, ki jih najemajo privatniki, so potemtakem pretežno državna podjetja?


O "jž441" ne bi rad sodil, ker ga ne poznam, ampak morebiti je samo kakšno besedo narobe uporabil ali pa mi ne razumemo dobro srbsko. Ampak tukaj ima, kljub temu, da se je pri kakšni enoti tudi zmotil, Ljubitelj kar prav.
Sedaj pa pretiravaš. "Rampa" je prevzeta iz nemščine Tauern Nordrampe. In ne vem, kdo se bo selil v alpe. Razen takih norcev, kot sem jaz. Pa to verjetno, ko bo čas za penzijo (če bo) ali pa, če me loto osreči

Plačajo posredno preko najemnine. In, ker je življenska doba takšne lokomotive 30 let, nihče ne plača polne cene. Rekordni najem ima SBB, komaj 18 let.

@Ljubitelj govori o teoriji, jž441 pa o praksi. In ne vem, a naj jaz verjamem teoretiku ali nekomu, ki 20 let vozi preko kanjonov. Razen, če nekdo želi povedati, da Ameriške strojevodje poneumljajo s HPT, ki je prva zahteva. Vsak naj se odloči sam. Čeprav ni lepo primerjati Ruse, Američane in tauruse in ob teh stavkih zamolčiš še ducat drugih stvari. Verjetno je tu večini jasno, kako in kaj 14. letnim mulcem pač ne.
mkx napisal/-a: Frekvenčno krmiljeni asinhroni motorji (če je regulacija narejena prav) nimajo težav s pregrevanjem motorjev zaradi prevelikih tokov ...
V teoriji drži. V praksi pa smo videli v predoru v Švici, da ne drži.
preglednik napisal/-a: Zdaj se mi je porodila ideja za izboljšavo Duhovnikovega predloga: namesto zajl in vitlov zobata proga in porivanje s prirejeno lokomotivo z zobatim pogonom. Še kakšnih 100 miljonov manj :D !
Ej, kaj pa, če bi @jurij pripeljaj par žerjavov, še par 100 milijonov manj. :shock: Počasi res ratuje država Republika Gorenjska. :lol: Samo, da smo vsi srečni, ko je Ljubljana vsak petek zabita ob 12:15. :roll:
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4297
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

Odgovor Napisal/-a Re 4/4 »

Pa še malo Amerike:

Q: Na koliko daN/t merodavnog otpora

A: to se ovde ne primenjuje

Kao sto sam vec ranije pisao, svaka pruga ima minimalni zadati HPT, koji moze da zavisi od Vmax i uspona. Pojedini vozovi viseg prioriteta imaju visi zadati HPT da bi mogli odrzavati vece brzine na usponima.
Sicer pa, potrebe po drugem tiru ni več? Lepo zamolčano, da je proga za zapret.
Odgovori