Drugi oz. novi tir Divača-Koper

Vse okoli slovenskega nacionalnega železniškega operaterja.
Odgovori
trocken
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 783
Pridružen: 22.12.2009, 10:55

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

Odgovor Napisal/-a trocken »

Regan 664 napisal/-a:
gorican napisal/-a:Gašperšič: "Na investicijo v drugi tir zelo resno računamo!"
Lej ga lej ga, še nekaj dni nazaj je vehementno trdil, da II. tira ne potrebujemo še 30 let!
Zgleda da si je hitro premislil... :lol:
Nič se ni premislil, [-X ker on niti nič ne misli :lol:
On je samo posrednik določenih lobijev in izjave prilagaja iz dneva v dan in iz situacije v situacijo. (...malo rdeči, malo... se pravi rosa, univerzalni...)
trance0
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 849
Pridružen: 25.10.2012, 12:29

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

Odgovor Napisal/-a trance0 »

Možnost, da se nova proga Koper-Divača kdaj zgradi v predlagani obliki, ocenjujem na okoli 0% ali še malo manj. Glede na to, da država za vzdrževanje obstoječe JŽI namenja manj kot 10 milijonov letno, za plače 700 zaposlenih v organizaciji prometa pa 100 milijonov letno, upanja za izboljšanje stanja ni, vsaj dokler SŽ kolhoz in/ali država ne bankrotira(ta).
Uporabniški avatar
igor72
Mojster
Mojster
Prispevkov: 4637
Pridružen: 28.09.2005, 17:07
Kraj: Primorje

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

Odgovor Napisal/-a igor72 »

Regan 664 napisal/-a:
gorican napisal/-a:Gašperšič: "Na investicijo v drugi tir zelo resno računamo!"
Lej ga lej ga, še nekaj dni nazaj je vehementno trdil, da II. tira ne potrebujemo še 30 let!
Zgleda da si je hitro premislil... :lol:
Si vidu aaaaa?....zadnjič, ga nisem spustil v Borovnici ven iz Regana dokler ni obljubil :m2
LEP DAN
Igor
Uporabniški avatar
TERMINATOR
Mojster
Mojster
Prispevkov: 621
Pridružen: 11.02.2007, 11:45

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

Odgovor Napisal/-a TERMINATOR »

Ne jih podcenjevati? So lisjaki. Nurmi bi rekel, da jih pozna.
Sedaj ne bo ne izvlečnega, niti drugega tira. Čez štiri leta pa ponovitev igre....
Vsi naši dandanašnji doktorji, magistri, itd.. tega projekta najbrž niso sposobni izpeljati.

LP
napajalc
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 339
Pridružen: 14.03.2008, 15:54

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

Odgovor Napisal/-a napajalc »

Uporabniški avatar
Regan 664
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3625
Pridružen: 24.01.2006, 16:23

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

Odgovor Napisal/-a Regan 664 »

@igor72: Ne bodi naiven, ko ti politik reče, da resno računa točno veš, koliko je ura.... [-o<
@trance0: od kje tebi podatek, da se za vzdrževanje da manj kot 10 mio letno??? Iz prve roke ti povem, da je bilo v zadnjem lčetu za vzdrževanje namenjenih preko 70 mio EUR (=kar je sicer še vedno premalo), v to cifro pa niso vključene še obnove in nadgradnje, ter vodenje prometa.
trance0
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 849
Pridružen: 25.10.2012, 12:29

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

Odgovor Napisal/-a trance0 »

No, na tirih se ne vidi, da bi se vlagalo toliko. Podatek je iz očitno ne ravno celovitega in točnega članka na Financah.
Uporabniški avatar
Regan 664
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3625
Pridružen: 24.01.2006, 16:23

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

Odgovor Napisal/-a Regan 664 »

trance0 napisal/-a:No, na tirih se ne vidi, da bi se vlagalo toliko. Podatek je iz očitno ne ravno celovitega in točnega članka na Financah.
Tudi če danes vložiš milijardo eur v celotno JŽI se tudi ne bi bistveno poznalo....
Če bi jih pa 10 - bi bila pa že druga pesem :D
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4298
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

Odgovor Napisal/-a Re 4/4 »

gorican
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 541
Pridružen: 28.02.2013, 19:48

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

Odgovor Napisal/-a gorican »

Zanimivo branje :!:


Blagovni bazen koprskega pristanišča so predvsem vzhodna Avstrija, Madžarska, Češka, Slovaška in deloma Poljska ter Ukrajina. Železniška linija Dunaj-Gradec-Maribor-Ljubljana, ki se ji na Pragerskem priključi še linija iz Budimpešte mimo Blatnega jezera in Ptuja, je najkrajša pot proti morju za navedene blagovne tokove (Gradec, dunajski industrijski bazen, budimpeštanski, Bratislava idr.). Ni naključje, da je Avstro-Ogrska najprej nameravala zgraditi svoje pristanišče v koprskem zalivu, a ji Benetke za nobeno ceno niso hotele odstopiti Kopra, ker so se dobro zavedale prednosti njegove lege.

Za navedene blagovne tokove sta pontabeljska proga (Videm-Beljak) in smer Zagreb-Ogulin-Reka nezanimivi, ker predstavljata velik ovinek in s tem tudi nepotreben strošek. Z zaključkom izgradnje nove, sodobne hitre proge Gradec-Beljak (predvidoma leta 2023) in prav tako nove sodobne, hitre ravninske proge Reka-Zagreb, na katero se Hrvaška intenzivno pripravlja in bi naj bila končana po letu 2020, pa bosta ti dve smeri postali zanimivi tudi za tovore iz koprskega srednjeevopskega bazena. Če, seveda, Slovenija ne bo pravočasno posodobila svoje smeri, vključno z izgradnjo drugega tira Koper-Divača, in na njej omogočila večje hitrosti. Če pa bo Slovenija s posodobitvijo pohitela, kot to počnejo tudi njene sosede, potem bo slovenska smer ostala še naprej konkurenčna, zlasti njen odsek za Koper, ki predstavlja najkrajši dostop do morja. V teh preprostih naravnih danostih je skrita vsa filozofija o pomembnosti drugega tira. Zadošča že bežen pogled na zemljevid in na njegove prometnice, da si človek odgovori na to vprašanje. Seveda je potem treba te danosti znati tudi primerno izkoristiti.

Zakaj ne more biti železniški odsek Trst-Koper prioriteta za Slovenijo? Prvič, pontabeljska proga je namenjena predvsem tovorom iz zahodne Avstrije (Salzburg, Linz idr.) ter njenega zaledja (Švica, Bavarska idr.). Glavnina tovorov koprskega pristanišča pa prihaja, kot smo videli, iz vzhodne Evrope, delež njegovih tovorov na zahod pa je zanemarljiv. Drugič, če bi se glavnina koprskih tovorov iz njegovega navedenega naravnega bazena zaradi morebitnega zamaška na slovenskih železnicah preusmerila na pontabeljsko progo, bi to za Koper pomenilo izgubo teh tovorov. Morali bi namreč delati velik ovinek prek Italije v Koper, stroški prevoza bi se povečali, Koper ne bi bil več zanimiv oziroma konkurenčen in tovori bi končali v bližnjih italijanskih pristaniščih. Na to okoliščino je že nekajkrat opozoril tudi nekdanji predsednik uprave Luke Koper Bruno Korelič. Od tod silovit pritisk Italije in FJk na Slovenijo, da ne bi gradila drugega tira in se v zameno za to odločila za tir Trst-Koper. Nekdanji direktor SŽ mag. Igor Zajc je ob Illyjevih izsiljevanjih odseka Trst-Koper dejal, da bi s tem “koprsko pristanišče postalo privesek tržaškega, železnica do Kopra pa slepo črevo bodočega 5. koridorja”. Odsek Trst-Koper lahko pride v poštev kasneje, ko bo zgrajen drugi tir, in to za tisti manjši del koprskih tovorov, ki so usmerjeni na zahod. Med tržaškim in koprskim pristaniščem pa itak ni nobenega omembe vrednega blagovnega prometa, da bi ju morali povezovati z železnico. In če bi tudi bil, bi bil prevoz po morju najbolj racionalen.

Dogajanja na tem koridorju so drug tehten razlog, ki sili v izgradnjo drugega tira Koper-Divača. Znano je namreč, da blagovni tokovi z Daljnega vzhoda za srednjo in vzhodno Evropo vse bolj pritiskajo na severnojadranska pristanišča, ker v primerjavi s severnoevropskimi lukami skrajšajo pot za osem do deset dni oziroma prihranijo okrog 30.000 dolarjev na dan. To kaže tudi prometna statistika, iz katere izvemo, da znaša povprečna letna stopnja rasti kontejnerskega prometa, te paradne discipline sodobnega pomorskega transporta, v severnoevropskih pristaniščih 1,6 odstotka letno, v severnojadranskih pa 7 odstotkov, ponekod (npr. Koper) pa tudi deset in več odstotkov. Pri takem trendu rasti je mogoče zelo enostavno izračunati, kdaj bodo pretovorne kapacitete koprskega pristanišča in kapacitete njegove prometnice v notranjost dosegle zasičenost. Gre zgolj za nekaj let. In ta trenutek se bliža, česar se naši sosedje zelo veselijo, kar povejo tudi na glas. Tako je pritisk tovorov na ta pristanišča izzval pravo vrenje v njih, saj vsa po vrsti širijo svoje obstoječe kapacitete in gradijo ali načrtujejo nove. Najagresivnejši sta pri tem ravno konkurenčni pristanišči Trst in Reka, ki ravnokar s sredstvi države in strateških partnerjev delata velike razvojne korake. Z jasnim ciljem in veliko verjetnostjo, da bosta v naslednjih desetih letih odrinili koprsko pristanišče na obrobje oziroma v drugorazrednost. Slednje je namreč prepuščeno svojim skromnim finančnim možnostim. Država je shirana, banke izropane, strateških partnerjev pa, ki jim Hrvaška in Reka velikodušno odpirata vrata, se otepa tako Slovenija kakor tudi Luka Koper. Prva zaradi svoje ujetosti v kontinentalno miselnost in v filozofijo lažnega nacionalnega interesa, ki odklanja tuj kapital in s tem tudi hitrejši gospodarski razvoj ter nova delovna mesta in blagostanje ljudi, ki sta edina prava predznaka nacionalnega interesa. Luka Koper pa z vse očitnejšim odrivanjem strateških partnerjev, s čimer verjetno brani svoj ugoden in privilegiran monopolni položaj trenutno edinega koncesionarja v koprskem pristanišču. Kar nas lahko v bodoče zelo veliko stane. Podobno vrenje kot v pristaniščih je prisotno tudi na prometnih koridorjih, ki ta pristanišča povezujejo z notranjostjo. Pontabeljska proga je bila na primer že pred več leti vizionarsko posodobljena, omogoča zahtevane hitrosti (160 kilometrov na uro) ter naravnost kriči po novih tovorih, saj posluje komaj z dobro polovico svojih zmogljivosti. Z izgradnjo hitre dvotirne proge Gradec-Beljak pa bo postala konkurenčna slovenskemu zastarelemu železniškemu omrežju tudi za tovore iz koprskega srednjeevropskega bazena. Kot bo postala konkurenčna tudi nova hitra ravninska proga Reka-Zagreb za tovore iz navedenega blagovnega bazena, ki je hkrati tudi bazen za reško pristanišče. In povrhu vsega se v teh razmerah v Sloveniji pojavi neki minister, ki drugi tir, dvajset let po njegovi proglasitvi za prioritetni strateški projekt (1996), gladko položi v krsto in ga zakoplje še za naslednjih 30 do 40 let. Kot da je padel z Marsa in ne ve, kaj se dogaja na Zemlji. V Trstu in na Reki pa njegovemu prihodu veselo nazdravljajo s šampanjcem.


http://www.primorske.si/2014/12/12/Nase ... in-na-Reki" onclick="window.open(this.href);return false;
EG 3100
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 476
Pridružen: 16.05.2007, 12:53
Kraj: Primorska

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

Odgovor Napisal/-a EG 3100 »

Nove hitre ravninska proge Reka-Zagreb ne bo še dolgo časa...Tudi po letu 2020,2025...
Obstoječa proga omogoča vlake dolžine borih 400m.
Italijani so dragi in nezanesljivi...
Trstu je padel v vodo 188 M€ projekt povečave kontejnerskega terminala...
:arrow: http://ilpiccolo.gelocal.it/trieste/cro ... ref=search

Konkurenca na temu delu Jadranskega morja je relativno majhna.
Uporabniški avatar
Regan 664
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3625
Pridružen: 24.01.2006, 16:23

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

Odgovor Napisal/-a Regan 664 »

Vse severnojadranske luke skupaj pretovorijo bistveno manj, kot pa kakšna severoevropska luka Roterdam, Hamburg...
Tako Trst, kot Reka pa tudi Koper imajo omejitve pri širitvi v zaledje, in nima smisla, da si konkuriajo med seboj, ker bo dela za vse več kot dovolj, v prihodnje bodo celo prezasičene. Trenutne kapacitete severnojadranskih pristanišč ne presegao 3 mio TEU na leto, kar je bistveno manj, kot jih sedaj pretovori npr. Antwerpen 12 mio TEU.
Se pravi, dela v severnem jadranu ne bo zmanjkalo nobeni luki (Ravena, Benetke, Trst, koper, Reka)
preglednik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1951
Pridružen: 20.09.2006, 15:24
Kraj: Primorska

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

Odgovor Napisal/-a preglednik »

gorican napisal/-a:Zanimivo branje :!:
Za navedene blagovne tokove sta pontabeljska proga (Videm-Beljak) in smer Zagreb-Ogulin-Reka nezanimivi, ker predstavljata velik ovinek in s tem tudi nepotreben strošek.

Zakaj ne more biti železniški odsek Trst-Koper prioriteta za Slovenijo? ...Odsek Trst-Koper lahko pride v poštev kasneje, ko bo zgrajen drugi tir, in to za tisti manjši del koprskih tovorov, ki so usmerjeni na zahod....
Zaradi nekaj kilometrov daljše razdalje naj bi bili pontabeljska proga in smer Zagreb-Reka nezanimivi? Če bi veljala ta logika, potem bi morali razmišljati o novi progi, ki bi potekala v smeri Soškega koridorja, to je do Beljaka sigurno najkrajša relacija. Poleg tega se mi zdi, da je do Budimpešte najkrajša smer prav iz Reke preko Zagreba - torej, nekaj kilometrov gor ali dol danes ni pomembno za konkurenčnost proge, pomemben je celoten servis, ki ga prevoznik nudi uporabniku.

Druga trditev, povezava Trst-Koper. Pisec članka v Primorskih novicah pozabi omeniti, da bi ob morebitni izgradnji novega tira Divača - Koper, najverjetneje prav Italijani postali največji nasprotnik te povezave. Naše železnice bi namreč lahko prevzele kar velik del prometa iz Trsta proti Madžarski in Avstriji. Da ne govorim o hitri notranji potniški povezavi Ljubljana - Trst, ki je preko Opčin in Nabrežine zares predolga.
preglednik
trocken
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 783
Pridružen: 22.12.2009, 10:55

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

Odgovor Napisal/-a trocken »

Ma ta članek je resnično nekaj najbolj debilnega, kar sem v zadnjem času bral o drugem tiru.
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4763
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Drugi oz. novi tir Divača-Koper

Odgovor Napisal/-a Ljubitelj »

Ma ta članek je resnično nekaj najbolj debilnega, kar sem v zadnjem času bral o drugem tiru.
Razumen človek se pa s tako izjavo absolutno ne strinja. Lahko nasprotuješ članku z določenih stališč, proglašati zgledno napisan članek za debelinega je pa najlepše ogledalo dometa pisca komentarja.
S. Jadranske luke posegajo v kolač prevozov iz Daljnega vzhoda, namenjenih v srednjo Evropo, o tem ni dvoma in bo boj še hud, tako med njimi kot s severnimi lukami. Vprašanje je, do kod na sever sega meje konkurenčnosti. Trtenutno sega nekje do delno Bavarske in Češke, zajema pa v dobršnem delu Avstrijo, Madžarsko in Slovaško. In za ta boj bo še huda konkurenca, zlasti med Ts,Kp in Ri. Slednja je sicer spala spanje pravičnega vse od idilične osamosvojitve/osamitve, toda počasi se bo pobrala. Ne gre pozabiti, da je Ri mnogo bliže kontinentu po železnici kakor Kp ali Ts, računam na relacije preko Slovenije proti A, ČS in Bavarski. Na H jih pa vežejo mnoge zgodovinske okoliščine. Kar poglejte po luki malo naokoli in boste opazili številne prispevke firme Ganz.
Proga proti Zg se verjetno še dolgo ne bo zgradila v novi obliki, zakaj pa ne bi podaljšali nekaterih ključnih postaj in omogočili prometovanje daljšim vlakom. Saj res na progi proti Zg je dolžina vlakov samo 400m in na SŽ samo 500m...... Je pa kruto dejstvo, da se je na HŽ dejansko ustavil čas leta 1991. Ne bom pozabil, kako mi je sprevodnik na vlaku iz Ri ponosno razlagal, kako dnevno vozita 2 vlaka z Fe rudo v Avstrijo preko Pivke. Malo manj ponosen je bil, ko je slišal, da v šapjanah ta dva vlaka spnejo v enega samega (pozabimo, da ga mora porivat dizel, ker ni napajalnih postaj)
O sami povezavi na Trst pa samo toliko, da preprosto iz stališča zanesljivosti prevozov potrebuje luka še eno železniško povezavo, neodvisno od stanja prog v RS. Pa karkoli si mislimo o Pontebbani in bodoči železnici pod Golico.

LPL
Odgovori