Ne bom sodil, kdo je kaj rekel in kaj od tega je uresničenega. Verjetno se samo še zgodovina ponavlja in ponavlja na bohinjki - na slabše. In če se ozrem 20 let nazaj (sodeč po posnetkih s SVHS kamero) opažam, da se je bolj malo spremenilo. Pa da ne bom pesimist, vam bom povedal kje so razlike.
V kraju kjer živim in okolici so ceste skoraj enake kot 20 let nazaj, se pa po njih vozijo drugačni avtomobili, ljudje nimajo več ''smešnih'' frizur in so oblečeni v manj vijoličnih trenirkah (kot je bila takrat moda). Vlaki pa so isti takrat in danes - oz. manj grafitov je bilo na njih 20 let nazaj.
Vse kar ste v zadnji treh postih napisali pozdravljam, razmišljam isto, vendar pa mislim, da naše občine nimajo toliko denarja, da bodo kupile nove vlake, še posebej zato ne, ker vsak gleda le 5 m okrog svoje hiše... država pa, saj ste slišali v posnetku. Bohinjka bo obnovljena in sredstva bodo zagotovljena... malo morgen.
Ne vem, če nebi bilo bolje ta posnetek poslati kar na ministerstvo, na SŽ in še kakšnemu mediju... tako malo za primerjavo. In kako bo čez 20 let? Mogoče dočakamo nove vlake, mogoče dočakamo obnovo proge... mogoče. Lepo bi bilo.
Vem, da nisem napisal nič spodbudbega, vendar se lepo spomnim komentarja italijanskega sogovornika v eni izmed oddaj o bohinjski progi (ne vem več točno kateri) izpred par let: ''Manca la volonta.'' Dokler bo železnica last države in bo SŽ peljal po njej, dvomim da bo kaj drugače.
Zelo malo je treba, da se stvari obrnejo na bolje, nekatere bi že majhne spremembe zadovoljile v veliki meri. Pa za to ni potrebno veliko €... ampak zgleda, da res manjka volje! Ali pa, kot se mi vedno bolj zdi, sploh nočejo da bi se po tej progi odvijal kakšen bolj gost promet.
In še problem celotne Slovenije... manjka kritična masa ljudi, sploh pa na področju kjer je bohinjska proga.
jakaklec napisal/-a:Dokler bo železnica last države in bo SŽ peljal po njej, dvomim da bo kaj drugače.
Zelo malo je treba, da se stvari obrnejo na bolje, nekatere bi že majhne spremembe zadovoljile v veliki meri. Pa za to ni potrebno veliko €... ampak zgleda, da res manjka volje! Ali pa, kot se mi vedno bolj zdi, sploh nočejo da bi se po tej progi odvijal kakšen bolj gost promet.
Jaka, tudi ti si zadel "dejstvo sedanjosti". Mi pa temu dejstvu iščemo alternative Z voljo, seveda.
Lepo, da se strinjate z mano. Sicer nisem napisala nič novega, samo včasih je potrebno predloge strniti na enem mestu.
Posodobitve proge in novih vlakov ne bomo še tako kmalu dočakali (če jih sploh bomo). Država nima denarja, občine tudi ne, da o interesu sploh ne govorimo. Da bi se kak privatnik zanimal za to progo, tudi ne verjamem, mogoče v primeru, da bi bila tipi-topi obnovljena, drugače pa so to sanje.
Vlaki kot taki niti niso ne vem kako velik problem. Fiati so sicer zastarelega videza, ampak v marsičem bolj udobni kot Siemensi, kjer nimam kam nasloniti rok in glave, da o trdih sedežih sploh ne govorim. Še najbolj na fiatih pogrešam klimo in napovedovanje postaj.
Večji problem pa je to, da so postali vlaki nezanesljivi - zamude, težave pri prestopanju, prekinitev prometa zaradi vode v predoru … Potem so tu še male stvari, ki tudi slabšajo kvaliteto storitve - zaklenjeni WC-ji na postajah, zanemarjene postaje, vozni redi napisani na način, ki ga nihče ne razume, ne-napovedovanje končne postaje in za tujce pomembnih postaj (Bled, Boh. Bistrica), jeseniška sramota, kjer potniki tavajo po postaji in iščejo vlak za prestopanje (videno vsakič, ko sem tam), neprijaznost osebja, ki potniku niti kovčka več ne pomaga prenesti …
Potnik počasi dobi občutek, da se na SŽ delajo norca iz njega in da delajo vse, da kdo ne bi zašel na bohinjko. Na LJ železniški postaji so leta nazaj vedno napovedovali vlake z zvezo za Novo Gorico, danes tega praktično ne slišim več. Potem začudeno zrem v vozni red na LJ postaji, kjer so napisani vlaki za smer Jesenice, Nova Gorica, vendar so tam samo odhodi vlakov do Jesenic, naprej pa ni napisano nič. Ja, smer je že prava, saj to je dovolj, kajne? Kdaj odpelje vlak proti Novi Gorici potnika v tistem trenutku na LJ postaji niti ne zanima, ali kako? Saj lahko sedi na Jesenicah 20 minut ali 4 ure ...
In ko se potnik znajde na Jesenicah, bo na tistih treh tirih za potnike že našel pravi vlak, a ne? Tujec ne bo imel pojma, gledal bo po postaji ves začuden. Ko sem bila zadnjič na Jesenicah, sem bila priča zbeganemu starejšemu paru. Ker ni nobene označbe nikjer, nista vedela, na kateri vlak naj gresta, pa gre za domačina s kraja ob bohinjki, ki se z vlaki vozita že desetletja.
Če pomislim, da ima skoraj vsako LPP postajališče svoj elektronski prikazovalnik prihodov busov, ne morem razumet, kako tega nima postaja (na dalinjsko vodeni gorenjski progi), kjer potniki tudi prestopajo. In ker tega na bom dočakala, evo moj predlog – nazaj naj se postavijo stare, grde in rjaste table. Obremenitev postajnega osebja, ki bi moralo te table menjati nekajkrat na dan, ne bo tako povečana, da bi privedla do izgorelosti na delovnem mestu.
Pred leti sem že začela opozarjati na utopičen vozni red na relaciji LJ – Jesenice - NG na primeru vlakov 2412 in 4219, med katerima je bila cela minuta časa za prestop! Ker vemo, kako v praksi poteka promet (zamujeni vlaki iz LJ), je bil tudi 4219 vedno vsaj malo zamujen (s tem pa še 4220), potnik na vlaku od LJ do Jesenic pa velikokrat ni bil 100 %, ali ga bo 4219 počakal ali ne. Ostati na Jesenicah pa je neprecenljivo.
Pa sem začela težiti SŽ, pa na forum sem pisala in ne vem, ali so me bogovi uslišali ali kaj, ker – POZOR - zdaj je med vlakoma celih 120 sekund. In potem se človek vpraša, ali se delajo norca iz ljudi? In vprašam se tudi, ali zaposlenim ni mar, da je zato 4219 vedno kako minuto zamujen, pa 4220, ki 4219 križa na Mostu na Soči, tudi? Preden me kdo spet obtoži, zakaj zapenjam ob minute, naj bom jasna – ne gre se za minute, ampak za to, da pristojnim očitno dol visi, kako je vozni red izvedljiv v praksi. Da o ignoranci predlogov s strani potnikov niti ne govorim.
Opisan primer se da rešiti čisto preprosto, brez denarja, samo z malo logistične pameti, ki zna prestaviti nekaj vlakov za nekaj minut. In ja, bo pač nekdo na SŽ malo naštudiral, kako lepo postaviti v vrsto npr. 4219, 4220, 861, 4291 (in križanje s 601) … Ali pa prestaviti 2412 na kako minuto prej, kot je nekoč že vozil. In če se to ne da, se javim sama, evo. Naj mi dajo podatke o voznih in progovnih hitrostih, potrebnih časih za križanje ter o razdaljah med postajami, pa jim izračunam, kako pokrižati tistih nekaj vlakov popoldne na bohinjki.
Zakaj spet pišem o tem? Ker kot posameznik nisem ničesar dosegla, gre pa vseeno za banalen in lahko rešljiv problem. Verjamem pa, da se da kaj premakniti, če se za to zavzame skupnost.
Moje izkušnje so take, da razne državne institucije na reagirajo, če ne dobijo konkretnih in s strani lokalne skupnosti (posamezniki, društva, župani) podprtih predlogov. In če to ne pomaga – potem pa damo v medije. Bodo novinarji še kako radi izpostavili osebo na SŽ, kateri se v službi ne da izdelati voznega reda, ki bi v praksi tudi deloval brez vsakodnevnih zamud. V današnjem času se bodo gledalci tudi težko sprijaznili z dejstvom, da se nekomu, ki ga plačujejo davkoplačevalci, ne da nekih tabel na postaji zamenjati nekajkrat na dan.
Predvidevam, da imate vsi, ki ste tako ali drugače povezani z bohinjko, kakšen predlog za izboljšavo, ki ne zahteva nekega bistvenega finančnega vložka. Te predloge je treba spraviti na papir, potem pa težit. In če ne bo nobenega učinka, ni problem poklicati kakega novinarja, pa naj konkretne nesposobneže na SŽ javno izpostavijo.
Zavedam se, da gre za male stvari, ampak nekje je treba začeti. Najlaže pa se to stori tam, kjer niso potrebni veliki denarji.
Če ne bomo jasno in redno opozarjali na razne neumnosti, ki jih počnejo na SŽ, potem si očitno zaslužimo, da z vsakim letom slabšajo svoje storitve, medtem ko jih plačujemo vsi davkoplačevalci. Časi so se spremenili in ljudje težko gledajo neučinkovito porabo javnega denarja.
Predlagam tudi izdelavo spletne strani, o kateri sem govorila v prejšnjem postu. Imam občutek, da nas je tu kar nekaj, ki bi prispevali k nastanku takega projekta.
Proga je bila med leti 1982 in 1986 s korenitimi posegi v spodnji in zgornji ustroj usposobljena za 20 tonski osni pritisk. Od otvoritve pa do leta 1991 je bilo po progi prepeljano tri milijone sedemsto tisoč ton neto tranzitnega tovora. Leta 1992 je bil celoten tovor preusmerjen na proge glavnega železniškega prometnega križa in od takrat se v razvoj in posodobitev Bohinjske proge ni več vlagalo.
Tako je bilo v ne tako davni preteklosti.
Kaj pa danes?
Tovorni promet:
Ne glede na spremenjene gospodarske razmere bi bilo lahko na bohinjski progi prepeljanega več tovora, le politika bi morala sprevideti, kaj je dobro za dolgoročni razvoj Slovenije, ne pa hlepeti le po kratkoročnem polnjenju proračuna, kjer ima cestni lobi vsekakor prednost pred železnico, ki je v tem pogledu le proračunski porabnik.
Tako se večino tovora prepelje po cesti, kjer je tudi zaradi tega treba krpati luknje še preden se asfalt dobro posuši, železnica pa ostaja neizkoriščena.
Salonit Anhovo je že pred leti nabavil lastne kamione (bivši Avtoprevoz Tolmin) in očitno jim ne gre slabo, saj je v zadnjem času večino starih kamionov nadomestil z novimi in z njimi opravi večino odvoza cementa tako rinfuza kot v vrečah in celoten prevoz klinkerja v Italijo. Drobtinice prevažajo železnice v nekaj cisternah.
Lesna industrija, ki bazira na postaje Most na Soči, Podbrdo, Bohinjska Bistrica in Bled Jezero pa je tako ali tako v zatonu (verjetno zato, ker Slovenija nima lesa??!).
Glede tranzita je nekako razumljivo, da zaradi le 20. tonskega osnega pritiska, proga za prevoz naloženih vagonov ni tako zelo zanimiva (glavne proge imajo 22,5 tonski osni pritisk), ker je na enoto cena toliko višja, bi pa morali biti zanimivi za prevoz praznih vagonov, predvsem na relaciji Koper - Avstrija, kjer glede teže praktično ni omejitev. Zakaj je ostalo le pri nekaj poskusih, verjetno vedo tisti, ki so se na vse načine trudili, da bi prevozniku RCA zagrenili vsakršno, očitno pregrešno misel na kaj takega (in to v času, ko se glavna proga Ljubljana - Divača duši zaradi zamud, ki jim jih povzročajo počasne vožnje zaradi slabega stanja proge).
Avtovlak:
Vozni red ni prilagojen dejanskim potrebam in željam uporabnikov. Manjka vsaj še ena zgodaj popoldanska vožnja iz Mosta na Soči v Bohinjsko Bistrico, s tem, da je zasedba tega vlaka izven strogo poletnih mesecev, milo rečeno, zelo slaba.
Pa bi bila nedvomno veliko boljša, če bi znali prodati ne le vozovnico za avto in voznika, ter še dodatno za vsakega potnika v avtu?!, temveč tudi zgodbo, ki bi bila vezana na kraje in znamenitosti, ki bi bile nadaljevanje oziroma povod za vožnjo z avtovlakom.
Tako pa je zaradi slabih, prikritih in nerazumljivih oznak težko najti že nakladalno mesto, kaj šele, da bi se lahko turist ob prihodu na pregleden in v več svetovnih jezikih predstavljen način lahko seznanil in usmeril na bližnje turistične znamenitosti.
To seveda ni naloga SŽ, ampak tudi ali predvsem LTO, pa vendar je v praksi tako, da so delavci na železniški postaji edini turistični delavci. Nam očitno zadošča, da posamezniku enkrat prodamo vozovnico, to, da se zaradi nekvalitetne in nepopolne ponudbe ne bo več vračal, pa je problem prihodnjih generacij.
Bohinj, Baška grapa, Most na Soči, Tolmin in naprej proti Kobaridu, Bovcu in Trenti imajo toliko zgodb, ki bi jih poleg čudovite narave lahko doživljali, če jih le ne bi tako ljubosumno skrivali.
Potniški promet:
Potniški promet uporablja na tej progi le tisti, ki nima druge izbire. Nekaj zaradi neprilagojenega voznega reda, še največja ovira pa je oddaljenost železniških postaj od centrov in mest zaposlitve v vseh večjih krajih.
Še dodatno smo izgubili potnike na šolskih vlakih, ker je subvencioniran prevoz izenačil po ceni cestne prevoznike in železnico.
Da pa je v avtomobilih še vedno v povprečju le en človek, je pa tako ali tako znano.
In če je ob delavnikih stanje tako kot je, bi v poletni sezoni lahko mnogo več iztržili od turistov, kjer pa se spet zatakne pri celoviti ponudbi in celo pri tem, da je marsikatero soboto in nedeljo potnikov celo preveč, mi pa kljub temu, da ker vozi manj vlakov kot ob delavnikih, le teh ne ojačamo z dodatno garnituro. Tako se potniki drenjajo po hodnikih, kolesarji, ki so pomembna kategorija (navsezadnje je kolesarska karta na običajnih relacijah celo dražja kot karta za potnika) pa ostanejo na peronih ali pa jim le uspe vstopiti po uspešnem pogajanju s sprevodnikom.
Zakaj recimo na turističnih postajah (Bled, Bistrica, Most na Soči, Nova Gorica), kolesarjev in pohodnikov ne peronu ne pričaka mini stojnica, kjer bi bili na razpolago brezplačni zemljevidi z vrisanimi kolesarskimi in peš potmi, označene znamenitosti...
In še en pereč problem, ki se nanaša tako na avtovlak, kot na vse potniške vlake. Nepoznavanje tujih jezikov, tako pri sprevodnikih, kot pri osebju na postajah in tudi zaradi tega odsotnost kakršnekoli komunikacije med osebjem in potniki. Informacij, ki bi jih uporabniki želeli in morali dobiti pa je veliko. Za to pa bi morali poskrbeti vsaj za osnovne tečaje tujih jezikov (angleščina).
In če na koncu omenim le še muzejski vlak. Tudi tega ne znamo ponuditi, pa ne tistim, ki se odločijo za vožnjo z njim, temveč vsem ostalim, ki bi, če bi vedeli kdaj in kje vozi, z veseljem prišli pogledat predvsem parno lokomotivo in to je že lahko prvi korak ko nekomu približaš železnico in se bo morda naslednjič tudi sam odločil in izkoristil kakšno izmed ponudb.
Jaz bi samo pojasnil tisti moj članek. Pisal sem ga leta 2009, kriza v svetu se je sicer pričela (Lehman Brothers), mi pa smo v tistem času "gradili":
- objekte za univerziado v Mariboru
- MAKS in ostale veleprojekte za Evropsko kulturno prestolnico
- drugi tir v Koper
- tretjo razvojno os s predorom pod Gorjanci
- četrto razvojno os s predorom iz Cerknega do Hotavelj
- piramido v Ajdovščini
- neko megazabavišče (ala Gardaland) na Štajerskem, dirkališče v Prekmurju
- pokrito smučišče v Postojni
- Stožce (nje)* *nedokončano
- Eda center v Novi Gorici**, Majske poljane v Novi Gorici***... prazno pred bankrotom**,napol narejeno pred bankrotom***
in še in še (še pomnite tovariši)
Zato razumite tisti članek kot poziv k razumu, ko so ljudje, ki naj bi jim zaupali dobesedno lebdeli v zraku in fantazirali.
Prepričan sem, da bi samo vsi papirji, projekti, odkupi in izkop gradbenih jam, kjer sploh so (brez vkradenega denarja), zadostoval za vse posege, ki sem jih predlagal za modernizacijo avtovlaka.
jakaklec napisal/-a:
@trocken - razlika med kraji je:
St. Moritz: 5206 prebivalcev
Bad Gastein: 4362 prebivalcev
Podbrdo: 752 prebivalcev
Vir: wikipedia
St.Moritz ima 5206 prebivalcev, Bohinj (občina) pa 5277. Smo kar tam. Tudi St. Moritz bi jih imel lahko samo nekaj sto, če bi Švicarji tako izkoriščali svoje možnosti, kot jih mi.
Dobro, da pa St. Moritz primerjate s bohinjko... Nimam besed...
Bohinjka ne bo zaživela, dokler se občine al "pokrajine" (kar bomo imeli) ne povežejo. Torej: Sistem hotel+železnica+ogled znamenitosti (vse vključeno v ceno, še kolo bi lahko šenkal za pavšal...). Ko se prijaviš v hotel ti bi automatsko pripadala še karta (neke vrste interrail, ki bi veljala samo na SŽ) kam pač želiš, z možnimi postanki. Pa porkadijo talenta kolker hočeš smučanje, kulinarika, Soča... Samo ko noben ne bi nič naredo vse bi se samo.... samo da € kaplajo dati jih pa noben noče...
Železnica poteka na relaciji Nova Gorica – Most na Soči – Podbrdo in se preko predora nadaljuje na Gorenjsko. V zadnjih letih je pridobila pomen z uvedbo avtovlaka, ki precej skrajša čas potovanja med obema regijama.
Zaradi relativne nedostopnosti mesta Tolmin in okoliških krajev kakor tudi zaradi časa potovanja do večjih središč (Nova Gorica, Ljubljana) železnica ne igra zelo pomembne vloge pri zagotavljanju trajnostne mobilnosti v občini. Vseeno je železnica pomemben dejavnik za Baško grapo (prevoz na delo, v šolo, določena delovna mesta) in tudi morebiten potencial za kulturni in tehniški turizem (pobude za pridobitev posebnih statusov zaščite).
Pojavlja se tudi težava urejanja območja železniških postaj, saj gre za velike površine. V okviru stavb je tudi precej možnosti za ureditev stanovanj.
Zaključne ugotovitve:
Mreža občinskih cest je obsežna in investicijsko zahtevna, zato bo to tudi v prihodnosti pomembno obremenjevalo občinski proračun. Ceste višjega ranga, ki odločilno vplivajo na dostopnost, niso v občinski pristojnosti, ima pa občina pomembno vlogo pri vplivanju na odločitve upravljalca. Pomembna priložnost (tudi na regijskem nivoju) je ureditev kolesarskih poti, manjkajo vstopno izstopna mesta za športno plovbo po reki Soči in celovit sistem upravljanja tako vodnih športov kot tudi športov v zraku. Železniški povezavi bo potrebno poiskati dodano vrednost.
----
Toliko prebere laik o namenu občine Tolmin. Kot prvo bi tu dodal predlog, ker je že bilo omenjeno, da so velika središča preveč oddaljena od železnice. Tolmin bi moral po zgledu Idrije in Nove Gorice delno financirati mestni avtobus, ki bi vozil od ŽP Most na Soči mimo Mosta na Soči do Tolmina, se ustavil v ''šoping'' coni Na Logu in mogoče nadaljeval pot do Volč - in v obratnem voznem redu nazaj do ŽP. Bistvo avtobusa pa, da bi bil vozni red usklajen s prihodi/odhodi vlakov na postaji Most na Soči. Vsaj tako bi morali razmišljati na občini Tolmin... plus oglaševanje! Vozovnica pa 50 centov ali 1 euro. In tako bi bil vlak povezan tudi z večjimi središči.
Kot drugo pa dam predlog, da se vse te ideje, ki jih je sedaj ratalo kar nekaj, spesni v en dokument in se ga skupaj s predlogi za izboljšanje pošlje (v imenu foruma) najprej do občin, ki mejijo na bohinjsko progo, potem pa skupaj s podporo občin do SŽ, ministerstva za promet (in mogoče medijev). Če se izkaže, da še obstaja volja na občinah.
Re 4/4 napisal/-a:Dobro, da pa St. Moritz primerjate s bohinjko... Nimam besed...
Bohinjka ne bo zaživela, dokler se občine al "pokrajine" (kar bomo imeli) ne povežejo. Torej: Sistem hotel+železnica+ogled znamenitosti (vse vključeno v ceno, še kolo bi lahko šenkal za pavšal...). Ko se prijaviš v hotel ti bi automatsko pripadala še karta (neke vrste interrail, ki bi veljala samo na SŽ) kam pač želiš, z možnimi postanki. Pa porkadijo talenta kolker hočeš smučanje, kulinarika, Soča... Samo ko noben ne bi nič naredo vse bi se samo.... samo da € kaplajo dati jih pa noben noče...
Ja, prav imaš, primerjam ga.
St. Moritz leži na višini 1850 metrov in je v geografskem smislu tako zabačen, da je Baška grapa za njega New York...
Praktično edina povezava St. Moritza pozimi s centralno Švico je skozi Vereina predor, ki je praktično nov. Niso gradili cestnega ampak ozkotirnega železniškega !! Drugi dostopi do St. Moritza so več ali manj preko gorskih prelazov, mislim, da je še najlažje priti do njega gor iz Avstrije po dolini "mladega" Inna.
No primerjati miselnost Švicarjev in nas pa.......smo pravili da smo druga Švica sccc
.... kjer si bodo z njim obrisali rit. Bohinjka je bila popravljena samo za fosfate in nič drugega.Vse te vaše karte za evro,avtovlaki,potniške povezave so klinac palinac. Dol jim visi in za vas in vaše bicikle in tiste 4 švabe z ruksaki,ki pridejo poleti.
Računica je samo tovor. Če se vrne vsaj nekaj tovora nazaj se bo kaj popravilo,drugače pa popolnoma nič.Kočevje tudi ne delajo za potnike,tisti so za zdraven.
Pa še ena resnica.Za to državo ste manj vredni kot ruda,bencin,fosfati ali pa klinčeve banane v Interfrigu. Pa se enkrat s tem sprijaznite,da železnica je tam dokler nekomu tako paše in ima tak interes. In niti približno zaradi mene,vas ali pa nekih bebavih turistov.
Osnovni problem na svetu je v tem,da so budale preveč samozavestne in pametni vedno v dilemi!
trocken napisal/-a:
Ja, prav imaš, primerjam ga...
Vsakemu svoje... Globje v detalje se ne bom spuščal... Je pa res da St. Moritz naredi prometa v turizmu več kot pa cela naša obala pa še bohinjka skupaj in zato je železnica nr. 1. Okoli zavednosti; Hja večina slovejncev v Švici vidi samo dnar, resnica pa je daleč od tega.
Se pogovarjata dva trgovca s čevlji. Reče prvi: "Greva v Afriko prodajat čevlje!" Drugi odgovori: "Ah, daj no, nič ne bova prodala, saj tam sploh ne nosijo čevljev, vsi hodijo kar bosi!" Pa mu odvrne prvi: "Saj ravno zato, ker jih nihče še nima!"
Boste rekli: saj v Afriki nimajo denarja za čevlje, kot nimamo mi za obnovo proge in za nove vlake ... @trocken je lepo primerjal geografske danosti St. Moritza in Baške grape. Kaj pa mislite, da bi bil St. Moritz brez švicarske pameti, delavnosti in konec koncev - železnice ..?
No, ker sem pred časom obljubil, da bom navedel še kak dober primer, in ker smo ravno pri primerjavah Slovenije in Švice, objavljam povezavo do gradiva, ki je bilo pripravljeno za predavanje o - ne boste verjeli - Švici v Baški grapi. Naslov je dvoumen, predavanje je namreč potekalo v Podbrdu (@trocken se tega najbrž spomni, a ne, Toni?), govorilo pa se je o švicarskih železnicah, točneje o Retijski železnici, hkrati pa namigovalo na to, da bi podobno "Švico" lahko imeli tudi pri nas. Čeprav je zadeva stara že skoraj tri leta, je še vedno popolnoma aktualna, fokusira pa postopno s celotne Švice na kanton Graubünden in nato na Retijsko železnico, ter nekako vzporedno s Slovenije na Bohinjsko progo in s tem Baško grapo.
Čišo napisal/-a:...govorilo pa se je o švicarskih železnicah, točneje o Retijski železnici, hkrati pa namigovalo na to, da bi podobno "Švico" lahko imeli tudi pri nas. Čeprav je zadeva stara že skoraj tri leta, je še vedno popolnoma aktualna,
In še vedno samo na papirju . Ko bodo pa konkretni ukrepi s strani lokalne skupnosti pol bom pa mogoče verjel v primerjavo ampak ne na takemi nivoju kot nekateri upajo
Nimam besed... 
