Ureditev prog

Vse okoli slovenskega nacionalnega železniškega operaterja.
Odgovori
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 9511
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Ureditev prog

Odgovor Napisal/-a železocestnik »

Mislim, da bo počasi jasno vsem. Slovenija je obubožana država, ki jo lahko spravi zajetna investicija v železnice na kant.
Za tiste, ki ne poznajo dobro zgodovine, se je to dogajalo tudi v bivši monarhiji Avstriji...
Dr. Josip Mal piše v Zgodovini slovenskega naroda:
"Po raznih vojnah je v teku 2. polovice 19. stoletja nanovo vzvetela stara industrija in mnoge nove so vzrastle iz tal, kar velja zlasti za prvo desetletje po objavi oktobrskega diploma. Za časa tega nenavadno živahnega narodnogospodarskega gibanja so snovali nešteta nova delniška podjetja, družbe in banke, ki so izdajale delnice za gradnjo novih železnic, tovarn, rudokopov, hiš itd. Na stotine takih dovoljenj je bilo izdanih, izvršila se je komaj dobra polovica vsega, pa še te družbe niso mislile na resno delo, marveč predvsem le na lahek zaslužek in hiter dobiček. Vse je namreč obsedel nekak pohlep po bogastvu, na borzah so se pulili za delnice in jih dražili v pričakovanju na visoke obresti. Brezvestni špekulanti so to splošno razpoloženje še podpihovali z razširjanjem izmišljenih vesti o uspelihpodjetjih.
Belcredijeva vlada je izdala posebno mnogo železniških koncesij. Na čelu takih družb so stale večinoma ugledne osebnosti visokega plemstva, ki naj bi privabljale v državo tuji kapital. Tako koncesijo je v zahvalo zato, da je glasoval za dualistično ureditev države, prejel od vlade tudi poslanec Toman, ki jo je potem dalje prodal. Ker je država jamčila, da se bo v železnice vložena glavnica obrestovala, ker je dovolila razen tega tudi davčne olajšave in popustila glede pristojbin, na tem področju ni prišlo do večjih gospodarskih težav.
Toda pri premnogih drugih podjetjih so bili uspehi zgolj navidezni, ker so ljudje nasedli sleparjem in jim izročili denar za delnice. Kmalu se je pokazalo, da ta ali druga banka ne more izplačevati svojih obveznosti in mnogi so prišli ob denar, ki so ga vložili v delnice. Do pravega poloma pa je prišlo v začetku meseca maja 1873, ko je podjetje za podjetjem zmrznilo, da je končno ostalo le tisto, kar je slonelo na zdravi in trdni podlagi. Mnogi so prišli ob vse svoje premoženje, ko so še pred kratkim mislili, da so bogati. Samomori obupancev so se vršili v tistih dneh kar zapovrstjo, da bi ušli bedi, sramoti, upnikom in sodniji. Država je priskočila na pomoč s posojili bankam in podjetjem, ker bi bile sicer posledice še hujše.
Svoj polom so doživeli tedaj tudi v Sloveniji, kjer so rodoljubi ustanovili zavarovalno banko "Slovenijo"..."

Dr. Mal je napisal Zgodovino v letih 1928 in 1939.


Glede odločitve pa je jasno. Stolpnica v Emoniki čaka na gradbeno dovoljenje. Izsililo se je s podrtjem stare kurilnice, tako da sedaj železniška postaja izgleda sedaj še manjša kot pred 150 leti :roll:

Če hočejo izdati dovoljenje za Emoniko, takšna kot je predvidena, se je potrebno odpovedati kakršnimkoli poglobitvam tudi v prihodnosti (v naslednjih 50, 100 letih). Bistvo je to, da nimamo vidcev za razvoj mesta niti za razvoj železnice, oziroma če so, so jih dobro utišali, jim dali dobre službe ali pa odrinili na rob družbe :roll:
...tako da nimaš danes nikogar resnega več, ki bi nasprotoval neumnim odločitvam, ki bodo povzročile naslednjim generacijam velike probleme.
To, da se hvalijo, da so imeli pri projektiranju tuje firme pa je metanje peska v oči. Vsem nam je jasno, da tuje firma, ki še želi imeti posel pri državnih ustanovah, naredi projekt tako, kot si zaželijo tisti, ki ga naročijo. Večinoma pa se itak ne spoznajo na zadeve, tako da jih "vozijo" tisti, ki imajo neke interese... :roll:
Jasno je, da so se odločili za najcenejšo varianto...
Sam sem rekel, da je bolje narediti nič ali pa samo tisti del projekta, ki bi ga lahko kasneje dograjevali...
Vendar to ni mogoče, ker na vsak način želijo postaviti najprej stolpnico Emonike (se ve zakaj!).
Po drugi strani pa EU pritiska, naj se uredi Ljubljanska postaja na evropski nivo...in zato tudi ponuja sredstva...
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
dingo
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 531
Pridružen: 08.08.2009, 15:42

Re: Ureditev prog

Odgovor Napisal/-a dingo »

Na spletnu sem našel nekaj o bodočih projektih glede železnice.

Bodoči projekti (nova dvotirna proga do Jesenic, drugi tir do Kopra, Ljubljansko železniško vozlišče...)

Pa še glede nove gorenjske proge.

Tako da vidimo kaj se bo v naslednjih 10-15 letih sploh delalo.
Uporabniški avatar
Dirigent
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 976
Pridružen: 21.09.2005, 21:21

Re: Ureditev prog

Odgovor Napisal/-a Dirigent »

Poglobitev?
Za začetek poglejmo, kako se je obnesla "poglobitev" ljubljanske Opere in garažne hiše pred Filharmonijo. Tudi v Cankarjevem domu imajo stalno delujoče črpalke.
Vodni viri so tam izredno bogati....
Uporabniški avatar
bart
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1289
Pridružen: 07.03.2007, 19:50

Re: Ureditev prog

Odgovor Napisal/-a bart »

Popravek:
Visok nivo podtalnic:
Konkretno kongresni trg garažna hiša
- viseča podzemna voda kota -5m.
- spodna gladina podzemne vode kota -16m.
Vmes pa več metrov debela plast glinenih materialaov (gline), ki prepračuje odtekanje viseče podzemne vode.

Jernej
Gorchi
Kontrolni
Kontrolni
Prispevkov: 6518
Pridružen: 23.10.2006, 12:25
Kraj: Cerklje na Gorenjskem

Re: Ureditev prog

Odgovor Napisal/-a Gorchi »

V Ljubljani pa se morajo arhitekti vedno znova učit. Pri vseh gradnjah v centru, ki gredo par nadstropij v klet, se vedno znova pojavijo težave z vodo. Kot sem že nekje omenjal, so zaradi težav s podtalnico Cankarjev dom obdali v svinec, ne vem kaj bodo s parkirno hišo. In če bodo poglabljali železnico...? In seveda, vedno se misli le na težave na gradbišču in zelo bližnji okolici, v malo daljni pa ne. Vodo nekje priteka, nekje mora tudi odtekati. In če ne more odtekati, nastane bazen, po možnosti ob hišah ob Ljubljanici. Zaključke si pa potegnite sami ;)

Mimogrede, kdaj je bila pripravljena ona študija okoli Gorenjske proge?
Goran
Signal
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1826
Pridružen: 24.01.2008, 9:37
Kraj: Maribor - levi breg

Re: Ureditev prog

Odgovor Napisal/-a Signal »

Gorchi napisal/-a:...
, so zaradi težav s podtalnico Cankarjev dom obdali v svinec,
...
MMG in izven teme, podkleteni del CD je s svincem zaščtiten pred radioaktivnim sevanjem (uporaba jedrskega orožja). V kleti doma so (bila) zaklonišča, kamor bi se v primeru nevarnosti umaknil takatni republiški oblastno-politični vrh.

Za preprečitev zamakanja s podtalnico bi zadostovala uporaba vodonepropustnega betona.
Prijeten preostanek dneva
Signal
dingo
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 531
Pridružen: 08.08.2009, 15:42

Re: Ureditev prog

Odgovor Napisal/-a dingo »

V Ljubljani pa se morajo arhitekti vedno znova učit. Pri vseh gradnjah v centru, ki gredo par nadstropij v klet, se vedno znova pojavijo težave z vodo. Kot sem že nekje omenjal, so zaradi težav s podtalnico Cankarjev dom obdali v svinec, ne vem kaj bodo s parkirno hišo
Pri parkirni hiši na Kongresnem trgu se je najprej naredila diafragma v obliki zunanjih sten parkirne hiše. Gradnja pa poteka od zgoraj navzdol.
Gledano s stališča gradbeništva ni problem zgraditi poglobljeno progo. Problem je predvsem v financah. Za ceno poglobitve proge v Lj se lahko naredi drugi tir Divača-Koper, novo Progo proti Jesenicam in še progo Maribor-Šentilj.
Mimogrede, kdaj je bila pripravljena ona študija okoli Gorenjske proge?
Leta 2009
tauruss
Začetnik
Začetnik
Prispevkov: 8
Pridružen: 29.01.2011, 18:15

Re: Ureditev prog

Odgovor Napisal/-a tauruss »

Nekaj se zopet govori o železnici Murska Sobota, Lendava in Rédics.
http://www.delo.si/clanek/136073

Tole, je že bolj uradno(v pripravi)

http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov ... ec2010.jpg

in pa še nekaj malce zanimivo pogledathttp://infrastruct.wordpress.com/2011/0 ... aegerszeg/
Še prevedeno(google prevajalnik)http://translate.google.si/translate?js ... aegerszeg/

Nekateri ste pisali, da se naj se ukine proga Ljutomer-Gornja Radgona. Ta proga bi bila smiselna, če bi povezali postaji v slovenski in avstrijski radgoni, ki ju ločita 2km, vendar pa je teren, že precej pozidan
suha
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 443
Pridružen: 01.02.2011, 10:16

Re: Ureditev prog

Odgovor Napisal/-a suha »

Evo, da še jaz pristavim svoj lonec, in upam, da bo kakšen prometni minister (v prihodnosti že upamo na železniškega) bral moj post, ter se informiral kako bi jaz in cel slovenski narod rad, da bi naše železnice čez 15 ali vsaj 20 let izgledale približno takole:

Izgradnja V. Evropskega železniškega koridorja v Sloveniji:

1. Izgradnja drugega tira in temeljita obnovitev že obstajajočega tira od Šentilja do Maribora
2. Posodobitev proge od Maribora do Pragerskega
3. Izgradnja 1km dvocevnega predora pri Črešnjevcih
4. Izgradnja 4,5 km dvocevnega predora od Laporja do Spodnje Poljčane
5. Izgradnja 13,7 km dvocevnega predora od Spodnje Poljčane do Grobelnega (priključitev na že obstoječo progo v bližini železniške postaje Grobeljno)
6. Posodobitev proge od železniške postaje Grobeljno, do železniške postaje Šempeter v Savinjski dolini (Trasa poteka čez Celje,tudi del X koridorja)
7. Izgradnja nove proge vzporedno in med regionalno državno cesto ter avtocesto Celje - Trojane od železniške postaje Šempeter v Savinjski dolini, do vasi Vransko (tudi del X. koridorja)
8. Izgradnja 20 km dvocevnega predora od Vranskega do Lukovice (tudi del X. koridorja)
9. Izgradnja nove proge vzporedno z avtocesto od železniške postaje Lukovice do Domžal, kjer se nova železniška proga priključi na že obstoječo kamniško progo (tudi del X. koridorja)
10. Izgradnja drugega tira in temeljita obnovitev že obstajajočega tira od Domžal do Ljubljanskega železniškega obroča (tudi del X. koridorja)
11. Izgradnja Ljubljanskega železniškega obroča, ki zunaj Ljubljane povezuje vseh pet železniških vpadnic (proga Ljubljana – Zidani most, Kamniška proga, Gorenjska proga, proga Ljubljana – Divača, Dolenjska proga)
12. Temeljita posodobitev proge od Ljubljanskega železniškega obroča do železniške postaje Borovnica
13. Izgradnja nove železniške proge od železniške postaje Borovnica do vasi Brezovica pri Borovnici (proga začne že na železniški postaji Borovnica najprej z nasipom, nato z manjšim viaduktom do 20 m in na koncu z usekom na zahodni strani vasi Brezovica pri Borovnici »loviti« višino)
14. Izgradnja železniške proge južno od vasi Brezovica pri Borovnici, do konca doline po zahodnem pobočju z usekom.
15. Izgradnja 8,4 km dvocevnega predora od konca doline (Južno od vasi Brezovica pri Borovnici) do Rakeka (vzporedno z ulico Dovce v Rakeku), kjer se priključi na že obstoječo progo. Višinska razlika med železniško postajo Borovnica in Rakekom 240 m, povprečen naklon 1,6 %
16. Izgradnja nove proge z ravnim odsekom od Rakeka vključno s 5,3 km dolgim predorom do Ravbarkomande
17. Obnovitev že obstoječe proge od Ravbarkomande do Postojnske železniške postaje. Povprečen naklon od Rakeka do železniške postaje v Postojni 0,8 %.
18. Obnovitev proge, ter izravnava zavojev na odseku proge od železniške postaje Postojna, do železniške postaje Prestranek
19. Izgradnja 15,8 km dvocevnega predora na odseku železniška postaja Prestrenek – Divača
20. Izgradnja »drugega tira« (in tretjega) po že začrtani trasi od Divače do Kopra.
suha
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 443
Pridružen: 01.02.2011, 10:16

Re: Ureditev prog

Odgovor Napisal/-a suha »

Izgradnja X. Evropskega železniškega koridorja v Sloveniji:

1. Posodobitev proge od mejnega prehoda Dobova do Krškega
2. Izgradnja 30 km dvocevnega predora od Krškega do Celja (priključitev na že obstoječo progo od Celja do Zidanega mosta, pri Celju nasproti ulice Breg) – začetek gradnje predora po letu 2020, prej se uporablja že obstoječo povezavo prek Zidanega mosta
3. Posodobitev proge od Železniške postaje Celje, do železniške postaje Šempeter v Savinjski dolini (Trasa poteka čez Celje, tudi del V koridorja)
4. Izgradnja nove proge vzporedno in med regionalno državno cesto ter avtocesto Celje - Trojane od železniške postaje Šempeter v Savinjski dolini, do vasi Vransko (tudi del V. koridorja)
5. Izgradnja 20 km dvocevnega predora od Vranskega do Lukovice (tudi del V. koridorja)
6. Izgradnja nove proge vzporedno z avtocesto od železniške postaje Lukovice do Domžal, kjer se nova železniška proga priključi na že obstoječo kamniško progo (tudi del V. koridorja)
7. Izgradnja drugega tira in temeljita obnovitev že obstajajočega tira od Domžal do Ljubljanskega železniškega obroča (tudi del V. koridorja)
8. Izgradnja Ljubljanskega železniškega obroča, ki zunaj Ljubljane povezuje vseh pet železniških vpadnic (proga Ljubljana – Zidani most, Kamniška proga, Gorenjska proga, proga Ljubljana – Divača, Dolenjska proga)
9. Izgradnja nove proge vzporedno z avtocesto od Ljubljanskega železniškega obroča, do nove železniške postaje na letališču Brnik.
10. Izgradnja nove proge vzporedno z avtocesto od nove železniške postaje na Letališču Brnik, do nove železniške postaje v Kranju
11. Priključitev nove železniške proge na že obstoječo
12. Izgradnja drugega tira in temeljita obnovitev že obstajajočega tira od Kranja do Jesenic
13. Temeljita obnova železniškega predora Karavanke.

Še nekaj številk (ker sem ekonomist):

Skupna dolžina novozgrajenih predorov: 100 km +- 1%
Vse novozgrajene proge so dvotirne in elektrificirane z izmenična napetostjo 25 kV 50 Hz
Približna cena gradnje vseh predorov, glede na avstrijske (predor Koralmtunnel) in švicarske (predor Loetschberg) izkušnje: 7 milijard €
Približna povprečna cena kilometra predora: 70 milijonov €
Približna cena Ljubljanskega železniškega obroča: 700 milijonov €
Približna cena del gorenjskega kraka (od Ljubljanskega železniškega obroča, do železniškega predora Karavanke): 800 milijonov €
Približna končna cena gradnje celotnega V in X evropskega železniškega koridorja v Sloveniji: 10 milijard €
Približna cena Slovenskega avtocestnega križa (primerjava): 6 milijard € (po nekaterih ocenah celo 10 milijard € - zaradi slabega upoštevanja inflacije od leta 1994 do 2010 nisem dobil točnih podatkov)
Hitrost potniških vlakov v predorih: 250 km/h
Hitrost tovornih vlakov v predorih: 160 km/h

Pa lep pozdrav :wink:
Zadnjič spremenil suha, dne 02.02.2011, 6:33, skupaj popravljeno 2 krat.
suha
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 443
Pridružen: 01.02.2011, 10:16

Re: Ureditev prog

Odgovor Napisal/-a suha »

Kar se tiče ukinjanja železniških prog sem striktno proti! Kar so nam storili v prejšnji državi je nepopravljiva škoda za samostojno Slovenijo. Lep primer je železniška proga do Vrhnike, ki jo mislijo spet naredit nazaj. Proti koncu 19. stoletja so to progo naredili v enemu letu z minimalnimi stroški, danes pa bo ponovna izdelava trajala najmanj 3 leta in veliko milijonov €. Ne razumem, kaj te moti, če železnica stoji tam, saj za razliko od cest skoraj ne kvari okolice narave. Tudi, če čez njo peljeta samo dva vlaka na dan je uspeh.

Ideja glede poglobitve železnice v Ljubljani se mi ne zdi ravno pametna, saj je teren zelo zahteven (septembrske poplave na Viču; proga Ljubljana Divača bi bila najmanj 1 teden neuporabna), poleg tega pa bi nam denar prišel prav drugje (npr. za zunanji železniški obroč). Nihče recimo ne pomisli, da bi v Ljubljani po izgradnji železniškega obroča uvedli mestno železnico. Zadeva bi bila čista, hitra, brez zastojev in skoraj zastonj. Samo železniške postaje bi bilo treba posejati bolj na gosto,mestne avtobuse pa prilagoditi sistemu, da te pripelje do najbližje mestne železniške postaje. Tam kjer ni elektrike in drugega tira se to naredi. Za izdelavo drugega tira na vseh treh železniških vpadnicah z enim tirom ima baje Ljubljana že več desetletij pripravljen prostor. Tako kot v vseh evropskih prestolnicah se nato samo eno od petih železniških vpadnic uporablja za prihod mednarodnih in intercity potniških vlakov na glavno železniško postajo (Emoniko). Vsi ostali lokalni vlaki se nato ustavljajo na obroču , kjer potniki vstopijo na mestno železnico. Na vsakem kraku mestne železnice se naredi tudi parkirišče s sistemom P+R. Tovorni vlaki se bodo pa itak v vsakem primeru vozili po obroču do glavne tovorne postaje. Sčasoma, če bi se zadeva izkazala za učinkovito, bi še kakšen kilometer potegnili do Šiške in do industrijske cone Rudnik. Za študente bi bilo pametno, da se proga, ki se konča v BTCJu nadaljuje do Kardeljeve ploščadi in nato priključi na Kamniško progo… Če bi zadeva res zlaufala bi naredili pravo podzemno progo od Emonike, čez center v Trnovo.

Še en lep pozdrav :D
dingo
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 531
Pridružen: 08.08.2009, 15:42

Re: Ureditev prog

Odgovor Napisal/-a dingo »

Se vidi, da si še nov in poln (nažalost neralnih) idej kot jaz na začetku. Za vsako novogradnjo je treba toliko papirologije, da če bi se danes odločili za gradnjo npr. 30km predora (tudi gradnja tako dolgega tunela je zamudna) bi bil ta odprt šele čez kakih 25 let (pa še to bi bilo hitro).
Uporabniški avatar
Dino S
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1499
Pridružen: 18.09.2008, 16:19
Kraj: Rogaška Slatina

Re: Ureditev prog

Odgovor Napisal/-a Dino S »

Strinjam se s tem, da bi morala 5. in 10. koridor potekati čez Savinjsko dolino namesto skozi Zasavje. In tudi stroški izgradnje proge čez Savinjsko dolino nebi smeli biti veliko večji kot skozi Zasavje, le en daljši tunel, čez Zasavje pa bo večinoma proga potekala v tunelih, prav tako so tudi hitrosti lahko veliko višje.
...
Uporabniški avatar
Tin€
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3868
Pridružen: 25.05.2006, 22:52
Kontakt:

Re: Ureditev prog

Odgovor Napisal/-a Tin€ »

O morebitnih trasah koridorjev lahko mi na tem forumu le sanjamo, vplivati pa ne moremo prav nič. V veliki meri je to tudi prav. Stroka naj se izjasni, veleumi v parlamentu pa potrdijo :!:

Glede na to, da je soforumaš @suha, tako z lahkoto obšel sedajne aktualne povezave pri obeh koridorjih na relaciji Ljubljana - Zidani most po Savinjski dolini in to s številnimi predori in ob upoštevanju cene izgradnje le teh, se seveda ponuja še kakšna druga alternativa, katero so že v davni "Jugi" predvideli. Potrebno se je malce vsest v kakšen arhiv in pogledati kaj so naši predniki predvidevali, saj vse njihove ideje pa niso bile slabe.
Tine
suha
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 443
Pridružen: 01.02.2011, 10:16

Re: Ureditev prog

Odgovor Napisal/-a suha »

Kakor se spomnim še iz osnovne šole so v Avstroogrski predvidevali tri trase od Celja do Ljubljane. Vem, da je bila ena možnost sigurno tudi čez Savinjsko dolino, za drugo varianto ne vem, tretjo in najtežjo pa so izbrali izključno zaradi nahajališč premoga, čez Zasavje. Lokomotiv danes ni več, rudniki so tudi že iztrošeni in pozaprti, tako, da vsaka kmečka pamet ve, da se v tistih ozki in že tako z izpušnimi plini preobremenjeni dolini enostavno ne izplača obnavljati, ali delati kaj novega.

Kot sem že zgoraj omenil bi odsek potekal od železniške postaje Šempeter v Savinjski dolini do Vranskega po lahkem terenu, neobremenjenim s hišami. Nato bi odsek pri vasi Vransko zavil v 20 km predor. Kakor vem tam ni kraškega terena, tako, da kakšnih večjih zapletov pri gradnji ne bi smelo biti. Od Lukovice pa se po lahkem terenu priključi progo na že obstoječo Kamniško progo nekje pri Domžalah. Tunel bi stal po moji oceni okoli 1,4 milijarde €, ostali stroški bi bili proti glavni atrakciji zanemarljivi in bi končna cena celotnega odseka prišla kvečjemu 1,5 milijarde €. Edini omembe vreden objekt na tem odseku bi bil samo še en nadvoz ali podvoz pod avtocesto. Za primerjavo sem na ministrstvu za promet izbrskal podatek, da naj bi obnova stare proge Ljubljana - Zidani most - Celje stala 2,3 milijarde € :!: Kljub visoki ceni obnove stare proge, pa verjetno kot ste že sami ugotovili ta odsek še vedno nebi nikoli dovoljeval tako visokih hitrosti, kot v zgoraj omenjeni trasi, ki poteka skoraj v ravni črti.

Glede dolgotrajnega vrtanja skozi teren pa lahko rečem samo tole, da če mislimo v Sloveniji naredit neke konkretne železniške proge se nabavi une vrtalne mašine, z ogromnim premerom vrtalne glave. Tak tunel se potem v grobem prebije v cca. 5 letih, brez miniranja in tolčenja z bagerji. Mašine pa se po končanem delu nato po železnici pripelje do drugega gradbišča in se jih tam uporablja naprej.

Lep pozdrav :wink:
Odgovori