Za tiste, ki ne poznajo dobro zgodovine, se je to dogajalo tudi v bivši monarhiji Avstriji...
Dr. Josip Mal piše v Zgodovini slovenskega naroda:
"Po raznih vojnah je v teku 2. polovice 19. stoletja nanovo vzvetela stara industrija in mnoge nove so vzrastle iz tal, kar velja zlasti za prvo desetletje po objavi oktobrskega diploma. Za časa tega nenavadno živahnega narodnogospodarskega gibanja so snovali nešteta nova delniška podjetja, družbe in banke, ki so izdajale delnice za gradnjo novih železnic, tovarn, rudokopov, hiš itd. Na stotine takih dovoljenj je bilo izdanih, izvršila se je komaj dobra polovica vsega, pa še te družbe niso mislile na resno delo, marveč predvsem le na lahek zaslužek in hiter dobiček. Vse je namreč obsedel nekak pohlep po bogastvu, na borzah so se pulili za delnice in jih dražili v pričakovanju na visoke obresti. Brezvestni špekulanti so to splošno razpoloženje še podpihovali z razširjanjem izmišljenih vesti o uspelihpodjetjih.
Belcredijeva vlada je izdala posebno mnogo železniških koncesij. Na čelu takih družb so stale večinoma ugledne osebnosti visokega plemstva, ki naj bi privabljale v državo tuji kapital. Tako koncesijo je v zahvalo zato, da je glasoval za dualistično ureditev države, prejel od vlade tudi poslanec Toman, ki jo je potem dalje prodal. Ker je država jamčila, da se bo v železnice vložena glavnica obrestovala, ker je dovolila razen tega tudi davčne olajšave in popustila glede pristojbin, na tem področju ni prišlo do večjih gospodarskih težav.
Toda pri premnogih drugih podjetjih so bili uspehi zgolj navidezni, ker so ljudje nasedli sleparjem in jim izročili denar za delnice. Kmalu se je pokazalo, da ta ali druga banka ne more izplačevati svojih obveznosti in mnogi so prišli ob denar, ki so ga vložili v delnice. Do pravega poloma pa je prišlo v začetku meseca maja 1873, ko je podjetje za podjetjem zmrznilo, da je končno ostalo le tisto, kar je slonelo na zdravi in trdni podlagi. Mnogi so prišli ob vse svoje premoženje, ko so še pred kratkim mislili, da so bogati. Samomori obupancev so se vršili v tistih dneh kar zapovrstjo, da bi ušli bedi, sramoti, upnikom in sodniji. Država je priskočila na pomoč s posojili bankam in podjetjem, ker bi bile sicer posledice še hujše.
Svoj polom so doživeli tedaj tudi v Sloveniji, kjer so rodoljubi ustanovili zavarovalno banko "Slovenijo"..."
Dr. Mal je napisal Zgodovino v letih 1928 in 1939.
Glede odločitve pa je jasno. Stolpnica v Emoniki čaka na gradbeno dovoljenje. Izsililo se je s podrtjem stare kurilnice, tako da sedaj železniška postaja izgleda sedaj še manjša kot pred 150 leti
Če hočejo izdati dovoljenje za Emoniko, takšna kot je predvidena, se je potrebno odpovedati kakršnimkoli poglobitvam tudi v prihodnosti (v naslednjih 50, 100 letih). Bistvo je to, da nimamo vidcev za razvoj mesta niti za razvoj železnice, oziroma če so, so jih dobro utišali, jim dali dobre službe ali pa odrinili na rob družbe
...tako da nimaš danes nikogar resnega več, ki bi nasprotoval neumnim odločitvam, ki bodo povzročile naslednjim generacijam velike probleme.
To, da se hvalijo, da so imeli pri projektiranju tuje firme pa je metanje peska v oči. Vsem nam je jasno, da tuje firma, ki še želi imeti posel pri državnih ustanovah, naredi projekt tako, kot si zaželijo tisti, ki ga naročijo. Večinoma pa se itak ne spoznajo na zadeve, tako da jih "vozijo" tisti, ki imajo neke interese...
Jasno je, da so se odločili za najcenejšo varianto...
Sam sem rekel, da je bolje narediti nič ali pa samo tisti del projekta, ki bi ga lahko kasneje dograjevali...
Vendar to ni mogoče, ker na vsak način želijo postaviti najprej stolpnico Emonike (se ve zakaj!).
Po drugi strani pa EU pritiska, naj se uredi Ljubljanska postaja na evropski nivo...in zato tudi ponuja sredstva...
