Betonski pragovi

[Mojster_Strojevodja]

A si ne upa povedat, kam jih lahko potencijalni kanditat pride iskat. Če bi hotl skrit to sramoto bi jih že koj pospravl.

[Ljubitelj]

Dolfe:
Najprej je potrebno kaj takega vsaj 50 let delati in to tudi uporabljati, z vsemi obremenitvami in v vseh klimatskih pogojih. Šele potem se lahko nekdo tolče po prsih o kvaliteti svojega izdelka.

Se bo koj našel nekdo, ki bo jel zatrjevati, da je vse to možno simulirati in pospešeno starati. Nič od tega ne zdrži vode, razen "nategnjenega" potrošnika. Čas takoj pokaže svoje čekane.

Resni kupci zahtevajo potrdilo o kvaliteti izdelave, proizvodne linije, etc. Ker poznam razmere v polprevodništvu poklicno bom podal nekaj primerov iz delovnega okolja.
Vezja in sistemi odpovedujejo tekom časa. Čas, ko bo v povprečju prišlo do odpovedi je MTBF, včasih je označen v enoti FIT (Failure In Time), ki pomeni število odpovedi v 10^9 urah, obratna vrednost je frekvenca odpovedi, FR=1/FIT. Primer je vezje CY7C9689A, ki ima frekvenco odpovedi 34, torej povprečno odpove po 29,4E6 urah. To seveda ne moreš testirati tako dolgo. Naredijo se pospešeni testi (napetostno in temperaturno, po potrebi klimatski, vibracijski...), tako da se večjo ali manjšo zanesljivostjo pride do ocene FR, oziroma MTBF, FIT. Pogoji so natančno predpisani, tipično se uporabljajo Military standardi.
Kako je to narejeno v gradbeništvu ne vem, predvidevam pa da na podoben način s pospešenim testiranjem kot v polprevodništvu, elektrotehniki. Stvar kupca pa je, da ima proizvajalec okvalificirano linijo in da izvaja določene zanesljivostne teste.Seveda pa mora kupec vedeti, kako definirati pogoje sprejema.
Kar se pa tiče izjave, da je treba testirati izdelek 50 let?
Dolfe, vsak dan uporabljaš računalnik. Kako bi se počutil na 50 let stari škatli, bolje rečeno stvarci v velikosti dnevne sobe, če že ne cele hiše, s priključno močjo nekaj 10 kW, ki bi jo krmilil z luknjanimi karticami, seveda brez interneta in sodobnih laserskih in ink-jet printerjev. Pa je tole malo pretirana primerjava. Recimo, da si čakal 10 let na testiranje računalnikov nekaj generacij straih. Kaj ti pomaga, če veš, da bodov povprečju delali več kot 10 let, ko pa so že absolutno tehnološko zastarani.
Seveda se ne da čakati 50 let, kar takoj uvidiš. Če ti pa trgovec trdi, da stvar deluje 50 let, ga pa povprašaj na čem temelji njegova navedba?

Kogar pa zanima zanesljivost za začetek naj pogleda definicije FR in bo pečen za nekaj časa.

Pri kazanju kakšni pa so betonski pragovi po določenem času bi bilo pa fer pokazati enako stare lesene, podvržene enakim obremenitvam.

Če bi bili betonski pragovo tako slabi, kot je mnenje na forumu, se ne bi skorajda izključno vgrajevali v proge tudi v gozdno najbogatejših državah.

LPL

[železocestnik]

Kogar pa zanima zanesljivost za začetek naj pogleda definicije FR in bo pečen za nekaj časa.

Pri kazanju kakšni pa so betonski pragovi po določenem času bi bilo pa fer pokazati enako stare lesene, podvržene enakim obremenitvam.

Če bi bili betonski pragovo tako slabi, kot je mnenje na forumu, se ne bi skorajda izključno vgrajevali v proge tudi v gozdno najbogatejših državah.

LPL

Zanesljivost izdelkov lahko napoveš samo v primerjavi z drugimi proizvajalci, ki opravljajo preizkus pod istimi pogoji.

Kdaj ti bo "crknil" tvoj izdelek (tistega, ki si ga kupil pri trgovcu in ki ti je zatrjeval, da je "neuničljiv") , ti ne more povedati nihče



Za betonske pragove pa mora biti primeren spodnji ustroj.

[Nurmi]

Točno tako ŽC!
So še posebne zahteve po UIC,za nove lesene je objava UIC 863,za betonske ne vem.Kolikor se spomnim predavanj je en kup zahtev z betonskimi pragovi.Električna upornost (mokri-suhi),mikroarmirani prednapeti........
Betonski pragi se ne smejo vgrajevati na nestabilnem spodnjem ustroju, 30 m pred mostovi z odprtim voziščem, za njimi in na njih.Prehod iz odseka tira z lesenimi pragi na odsek tira z betonskimi ali jeklenimi pragi mora biti oddaljen najmanj 10 m od stika tirnic. Na nivojskih prehodih mora biti konstrukcija nivojskega prehoda prilagojena tipu pragov.Za vgradnje betonskih pragov je potrebno uporabljati ustrezen tirni pribor.No zadnje čase gre itak vse na Pandrol.Ostalo je izpuhtelo iz glave,je Mario stručko za take reči pa bo dopisal.

[dare20]

Točno tako ŽC!
So še posebne zahteve po UIC,za nove lesene je objava UIC 863,za betonske ne vem.Kolikor se spomnim predavanj je en kup zahtev z betonskimi pragovi.Električna upornost (mokri-suhi),mikroarmirani prednapeti........
Betonski pragi se ne smejo vgrajevati na nestabilnem spodnjem ustroju, 30 m pred mostovi z odprtim voziščem, za njimi in na njih.Prehod iz odseka tira z lesenimi pragi na odsek tira z betonskimi ali jeklenimi pragi mora biti oddaljen najmanj 10 m od stika tirnic. Na nivojskih prehodih mora biti konstrukcija nivojskega prehoda prilagojena tipu pragov.Za vgradnje betonskih pragov je potrebno uporabljati ustrezen tirni pribor.No zadnje čase gre itak vse na Pandrol.Ostalo je izpuhtelo iz glave,je Mario stručko za take reči pa bo dopisal.

Lepo si napisal kriterije za vgradnjo betonskih pragov. TAko so kriteriji in standardi na področju gradenj raznih vkopov kablov, cevi in ostalega. Recimo pri plinski instalaciji je pogoj, da se okrog cevi plinske instalacije zasuje z drobnim peskom do 4 mm. Če pa gledamo pragove, ki so betonske izvedbe pa je tudi tukaj nek kriterij, da se morajo položiti na droben pesek. Če sedaj gledamo obremenitev z 20 t/m in pri večji hitrosti se bo prag prej poškodoval, če bo grobi material pod pragom, kot pa fini material, saj bo obremenitev samo na tiste točke, kjer je točenec.

Mislim, da so betonski pragi vredu, če se upoštevajo vsi kriteriji pri izgradnji in obnovi proge in spodnjega ustroja.

[Dolfe]

.... Če pa gledamo pragove, ki so betonske izvedbe pa je tudi tukaj nek kriterij, da se morajo položiti na droben pesek. Če sedaj gledamo obremenitev z 20 t/m in pri večji hitrosti se bo prag prej poškodoval, če bo grobi material pod pragom, kot pa fini material, saj bo obremenitev samo na tiste točke, kjer je točenec.
....

Sicer pojma nimam o gradbeništvu. Iz logike vem pa to, da bi ti s tem drobnim peskom naredil že prvi dan "blatne toplice". Rečeno drugače, tvoja proga bi bila v večnem blatu.

Mario in grikos bosta dobila napad astme, zaradi smeha. press

[dare20]

.... Če pa gledamo pragove, ki so betonske izvedbe pa je tudi tukaj nek kriterij, da se morajo položiti na droben pesek. Če sedaj gledamo obremenitev z 20 t/m in pri večji hitrosti se bo prag prej poškodoval, če bo grobi material pod pragom, kot pa fini material, saj bo obremenitev samo na tiste točke, kjer je točenec.
....

Sicer pojma nimam o gradbeništvu. Iz logike vem pa to, da bi ti s tem drobnim peskom naredil že prvi dan "blatne toplice". Rečeno drugače, tvoja proga bi bila v večnem blatu.

Mario in grikos bosta dobila napad astme, zaradi smeha. press

Najverjetneje si razumel, da bi nasipal samo z drobnim peskom. Ne tega nisem mislil. JAz menim, da v kolikor daš samo debel material in na njega položiš betonske prage jih ostrice kamenja hitro uničijo, saj je obremenitev samo na točke, ki pa so lahko usodne za material. Ali niso v času Marije terezije utrdili teren tam, kjer so nameravali izgraditi cesto. NAto pa so dosipavali in na koncu posuli še z drbnim gramozom.??????????????

[Dolfe]

Darko, ne ga srat. Prage bi kar tapeciral? Tu gre za 22,5 t/m osnega pritiska in ne za kolovoz Marije Terezije.

Moje poznavanje izgradnje žel. proge je sicer površno in uborno. Temelji na nekaj iz minulih delovnih izkušenj ter malo več iz tega foruma, kjer so trojica; @Marlo, @grikos in @marlo pojasnili marsikaj v zvezi z gradnjo železniške proge. In kolikor razumem vso to zadevo, je proga v grobem sestavljena iz dveh delov. Iz čimbolj utrjenega spodnjega ustroja, ki mora biti suh in izoliran pred dvigom vode talnice, ter zgornji ustroj, kateremu rečemo gramozna greda.
Zgornji ustroj s tiri, oz. gramozna greda ni problematična, in dobro služi vse dotlej, dokler ne "počepne" spodnji ustroj. Se pravi, dokler se ne zmehča zaradi prisotnosti vode. Bodi si meteorske ali pa talnice. Na kritičnih mestih si tako v spodnjem ustroju pomagajo s filcem. Avstrijci, Nemci, Francozi, ..... pa med spodnjim in zgornjim ustrojem polože še asfalt. In le to jim zagotavlja dolgoročno obstojnost in vzdržljivost proge.

Skratka, če je vse trdno in čvrsto, potem pragovje pri navozu osi niha minimalno. V takšnih razmerah dobro zdrže tudi betonski pragovi. Če pa je proga ena sama jama, ki je za povrhu še blatna, potem beton krepne neprimerno prej, kot pa les.

Naj me zgoraj omenjena trojica ekspertov popravi, če se motim.

lp
Dolfe

[bikec]

Kolk pa je normalno "dihanje" tirnice pri navozu osi? Koliko je (če je) nujno ali zaželjeno in koliko prevelko. Ne zanimajo me mikormetri ampak prbiližen red velikosti

[Nurmi]

Ste lačni znanja in strokovnih fines v zvezi z tirom

http://www.uradni-list.si/1/content?id=100807

Buon apetit ala Nurmi!

[Dirigent]

To, to!!! Hvala!!!

[bikec]

Nurmi hvala, sam tole je pa kr mal preveč.
Zna kdo bolj po kmečko

[Nurmi]

Kolk pa je normalno "dihanje" tirnice pri navozu osi? Koliko je (če je) nujno ali zaželjeno in koliko prevelko. Ne zanimajo me mikormetri ampak prbiližen red velikosti

kako si si pa recimo predstavljal,da bi se to dalo izmeriti?

[bikec]

Šubler v roko pa čakat vlak

Mislu sm bl teoretična odstopanja.
Sm se zamislu o tem, k sm gledu rudo na poti na Jesenice zelo od blizu. To je vse skakal in se gugal (100 m za cepitvij s Kamniško).

[bikec]

Sej vlak ni nč poskakoval, tirnica je pa res lepo plesala
No strokovnjaki