Mala vprašanja

[Re 4/4]

4/4 Ali lahko prosim pošlješ povezavo do posta kjer poveš zakaj je omrežnina pri nas prenizka

Samo za tebe sem ga iskal več kot pol ure potem pa ugotovim, da članka ni več. Ostal je samo citat, ki sem ga posebe izpostavil. Mist.

Sposobnost države, da zagotovi popolno pokritje stroškov v prometnem sektorju, je omejena že zaradi politike uporabnin. Ta je talec interesnih skupin in naivnega razmišljanja o nacionalnem interesu. Na železniški infrastrukturi zaračunavamo najnižjo možno uporabnino po direktivah EU, ker bi dejavnost tovornega prometa Slovenskih železnic v nasprotnem primeru imela še večje težave s poslovnim izidom.

Stran 109 -> iz časopisa.

[preglednik]

kje pa vozijo nabiralni vlaki?

To je lokalni tovorni vlak, ki se ustavlja po postajah, kjer se naklada vagonske pošiljke, ozirama imajo idustrijske tire do določenih industrijskih subjektov, ki koristijo železnico. Mislim da vozijo po večini prog v Sloveniji, vsaj nekatere dneve v tednu.

[Gorchi]

Zadnjih nekaj objav odstranjenih iz teme o španki 644, ker se direktno ne tičejo teme in so precej splošna vprašanja.

[urban120]

4/4 Ali lahko prosim pošlješ povezavo do posta kjer poveš zakaj je omrežnina pri nas prenizka

Samo za tebe sem ga iskal več kot pol ure potem pa ugotovim, da članka ni več. Ostal je samo citat, ki sem ga posebe izpostavil. Mist.

Sposobnost države, da zagotovi popolno pokritje stroškov v prometnem sektorju, je omejena že zaradi politike uporabnin. Ta je talec interesnih skupin in naivnega razmišljanja o nacionalnem interesu. Na železniški infrastrukturi zaračunavamo najnižjo možno uporabnino po direktivah EU, ker bi dejavnost tovornega prometa Slovenskih železnic v nasprotnem primeru imela še večje težave s poslovnim izidom.

Stran 109 -> iz časopisa.

Najlepša hvala za trud.
Citat sem vstavil v google in dobil tole http://izvozniki.finance.si/8813383?cct ... 1463681867

[grizeldi]

Mene pa zanima če se pri nas kdaj tovorni vlak poriva namesto vleče in kakšni so pogoji za to. Ne govorim o primeru ko sta dve lokomotivi (ena na začetku in ena na sklepu), ampak o primeru ko je samo ena lokomotiva.
Najlepša hvala za odgovore.

[Tabolši]

Mene pa zanima če se pri nas kdaj tovorni vlak poriva namesto vleče in kakšni so pogoji za to. Ne govorim o primeru ko sta dve lokomotivi (ena na začetku in ena na sklepu), ampak o primeru ko je samo ena lokomotiva.
Najlepša hvala za odgovore.

Seveda se, to je rinjeni vlak. V poštev pride največkrat pri delovnem vlaku, ki vozi do določenega kilometra na odprti progi (do delovišča) in pri oskrbovanju nakladališč in industrijskih tirov na odprti progi...tak vlak ima hitrost omejeno na največ 30 km/h, na čelu prvega vagona pa mora biti spremljevalec, izvršilni železniški delavec, ki daje ustrezne signalne znake.

[038]

O tem o čem sprašuješ rečemo rinjeni vlak. Redno se to uporablja pri tovornem vlaku kateri se vrača iz Raven na Koroškem v Prevalje. Hitrost je omejena na 30 km/h in čelo vlaka mora biti zasedeno s premikalnim delavcem.

[miloš]

Včasih je bilo na Kranj-Naklo,sedaj je pa to menda itak postajni tir.
LP Miloš

[Peter 5]

Je pa rinjenje potniških vlakov ustaljena praksa pri nekaterih tujih železnicah, zlasti za tkzv. primestne vlake. V eni smeri jih lokomotive vlečejo, pri povratku pa rinejo - brez premikalnih operacij. Pri povratku zadnji vagon postane prvi in je namensko urejen za ta namen, saj ima pravo strojevodsko kabino z vsemi potrebnimi komandami. Strojevodja se pri povratku enostavno preseli v "krmilni vagon " in od tam upravlja potiskajočo lokomotivo. Strojevodjeve komande se prenašajo iz krmilnega vagona skozi vso kompozicijo v lokomotivo preko mnogožilnega kabla. Vsa vozila v taki kompoziciji morajo biti opremljena seveda s standiziranimi kabli in kabelskimi konektorji.
LP - Peter

[Ljubitelj]

Je pa rinjenje potniških vlakov ustaljena praksa pri nekaterih tujih železnicah, zlasti za tkzv. primestne vlake.

Se mi zdi, da to ne sodi v kategorijo rinjenih vlakov v skladu s pravilniki, kjer je strojevodja na zadnejm delu in spredaj premikač, ki komunicira z oddaljenim strojevodjo. V tem primeru so seveda hitrosti omejene, v primeru potniških vlakov pa ti vozijo z normalnimi voznorednimi hitrostmi. Če bi šli v to smer razumevanja bi tudi Fiati bili na polovici voženj rinjeni vlaki, vsakokrat ko pi bila prikolica na čelu in porivana z gonilnim vagonom.
Zanimivo, da je pa v Programu omrežaja, Voznoredne hitrosti samo ena določitev za omejeno hitrost rinjenega vlaka, na relaciji Kamnik-Kamnik Graben.

LPL

[mkx]

Zanimivo, da je pa v Programu omrežaja, Voznoredne hitrosti samo ena določitev za omejeno hitrost rinjenega vlaka, na relaciji Kamnik-Kamnik Graben.

Kamnik Graben je čelna postaja brez vmesnih povezav pri koncu tirov, kar koli gre tja in ima v sestavu klasično lokomotivo (tovorni vlak ali potniški vlak s klasičnimi vagoni) mora biti v eno smer rinjeni vlak. Zaradi premika so tovorni vlaki nujno rinjeni na relaciji Kamnik -> Kamnik Graben, potniški bi bili lahko tudi v drugi smeri, vendar to očitno ni predvideno, sicer bi moralo biti v Programu omrežja napisano tudi kaj o rinjeni vožnji na relaciji Kamnik Graben - Kamnik.

Je pa tole z rinjenimi potniškimi vlaki v Kamniku anahronizem, tja do približno leta 1986 ali 1987 pa sta vozila dva para (vsaj mislim, za enega popoldne sem prepričan) potniških vlakov Ljubljana - Kamnik v sestavi ene 642 oz. 643 in kakšnih 5 Baat-ov (ali kakršno koli oznako so takrat ti vagoni pač imeli). Pri teh vlakih so v Kamniku lokomotivo prestavili na zadnji konec in je potem vlak nadaljeval vožnjo do končne postaje kot rinjeni vlak.

[SouthernPacific]

Zanima me, če ima to soboto namen obiskati poletno muzejsko noč v Železniškem muzeju SŽ kakšen poznavalec elekrorelejnih signalnovarnostnih (ERSVN) naprav. Zanimale bi me osnove upravljanja s postavljalnim pultom (ne elektronske podrobnosti), saj načtrujem izdelavo postavljalnega pulta za modelno železnico.

LP Luka

[TGV Lyria]

Nisem vedel kam naj dam naslednje tehnično vprašanje, ki se ne tiče zgolj Slovenskih železnic, a se mi zdi ta tema še najprimernejša.
Pri nas imamo navado spenjati potniške vagone s sledečimi pripomočki: ročna spenjača, zračni vod, pnevmatski vod, električni kabel in UIC kabel.
Zanima pa me, kaj je še dodatni kabel pri Italijanih, viden na tejle sliki poleg električnega kabla:



Po izgledu me spominja na kabel med dvema Fiatoma (SŽ 813). Morda bi lahko imel tudi isti namen (daljinsko upravljanje - gre za italijansko MDVE/C garnituro s krmilnim vagonom), ampak ali se ne informacije iz krmilnega vagona v lokomotivo običajno prenašajo prek UIC kabla?

Poleg tega me zanima tudi, zakaj Italijani med lokomotivo in potniškimi vagoni napeljejo kar dva UIC kabla. Ali ni običajno le eden?

[Florjan]

Kabel (78 žilni) se uporablja za daljinsko vodenje lok iz krmilnega voza. Tako kot pri Fiatih. Francozi so imeli daljinsko komando že v 60-ih letih, čez približno 10 let pa Italijani. Dvojno spetje UIC kabla "za vsak slučaj"

[Meh 362]

Mogoče kdo ve, kaj je s traso popoldanskega nabiralnika iz NM? Je ukinjena ali pa te dni enostavno ni bilo tovora?