Mala vprašanja

Vse okoli slovenskega nacionalnega železniškega operaterja.
cokla
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 11404
Pridružen: 10.08.2007, 21:50
Kraj: ob levem bregu Save

Re: Mala vprašanja

OdgovorNapisal/-a cokla » 03.01.2020, 18:08

Mičo napisal/-a:Kako to, da včasih potniške vlake vlečejo OBB in Adriakombi lokomotive? Jih SŽ najame ali dejansko OBB in Adriakombi opravljata storitev potniškega prometa?



Gre za izmenjavo kilometrov med SŽ in ÖBB. Načeloma je tako, da ÖBB lokomotive naredijo toliko kilometrov po Sloveniji, kot jih SŽ lokomotive naredijo po Avstriji. Ni nobenega najema...le interoperabilnost.


Tukaj drugi prevozniki nimajo nobene vloge.
Zakaj dekleta povesijo oči, ko jim rečeš: "Ljubim te"?

Da bi videle, če je res !

( Regis Houser )
TGV Lyria
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1672
Pridružen: 24.03.2008, 20:13
Kraj: Baška grapa

Re: Mala vprašanja

OdgovorNapisal/-a TGV Lyria » 03.01.2020, 18:47

Mičo napisal/-a:Kako to, da včasih potniške vlake vlečejo OBB in Adriakombi lokomotive? Jih SŽ najame ali dejansko OBB in Adriakombi opravljata storitev potniškega prometa?


Adriakombi je zgolj lokomotiva SŽ 541 v posebni foliji. Glede ÖBB je pa že razloženo. Interoperabilnost po domače.
Mičo
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 327
Pridružen: 11.07.2011, 19:00

Re: Mala vprašanja

OdgovorNapisal/-a Mičo » 03.01.2020, 19:20

Aha, hvala vama za pojasnila. :wink:
cokla
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 11404
Pridružen: 10.08.2007, 21:50
Kraj: ob levem bregu Save

Re: Mala vprašanja

OdgovorNapisal/-a cokla » 03.01.2020, 23:07

Mičo napisal/-a:Aha, hvala vama za pojasnila. :wink:



Ni za kaj...
Zakaj dekleta povesijo oči, ko jim rečeš: "Ljubim te"?

Da bi videle, če je res !

( Regis Houser )
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4412
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Mala vprašanja

OdgovorNapisal/-a Ljubitelj » 05.01.2020, 16:19

Nihče ni nič pokomentiral, zato samo to, skozi tipične zavoje na SŽ 275m radij, 110 mm nadvišanje, vmax (b=0,65)) je dovoljena hitrost 70 km/h. Prevrnil se bo nekako pri 105 km/h, vsaj tako pravi v članku napisana Kuniedina enačba. Tipično je to okoli 40% večja hitrost kot dovoljena za b=0,65 m/s^2. Seveda ima vpliv razmerje med težo vozičkov in karoserije vagona, višina težišča in vse skupaj je nekoliko približno, vendar dovolj zanesljivo, da lahko rečemo, da to nikakor ni 20%.


Kako pa je na območju JŽI v RS poskrbljeno, da vlak, ki vozi sorazmerno hitro varno zmanjša hitrost za kakšnih 30% in da ne pride do vožnje v ovinek s preveliko hitrostjo, kot je to bil primer v Santiagu di Compostella (nobenih avtomatskih signalnih naprav). Japonci so po iztirjenju v Fukuchiyami leta 2005 na svojih standardnih ozkotirnih progah uvedli avtomatske AS naprave za detekcijo hitrosti v vseh primerih ko je razlika hitrosti tolikšna, da da enačba Kuniede rezultat >=0.9 (=1 je prevračanje). Kako je preskrbljeno za varnost recimo med Pr in Sl. Bistrico na km 571,2, kjer se hitrost spremeni iz 160 km/h na 115,oziroma 140 na 100 km/h, kar je ravno na meji prevračanja. Pa ne da se 100% zaupa strojevodji..... Kakor stojijo stvari se to že dolgo več ne počne (namreč zaupa), vsaj od nesreče v Divači naprej. Švicarji so AS naprave uvedli že pred mnogimi destletji, ko se je prevrnil vlak pri prehodu iz 120 na 80 km/h, podobno se v ZDA zahteva ustrezne napave za vsako spremembo hitrosti za 20mph, kar tehnično sicer ni dobra reštev.

Kako pa preprečiti, da strojevodja v ovinku prehitro ne začne pospeševati in se prevrnejo zadnji vagoni (Švica, Glacier Express, 2010, prevrnitev pri izhodu iz krivine z omejitvijo 35 km/h, cvlak je dosegel že rekordnih 56 km, izračunana kritična hitrost 52 km/h)
desiro
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1220
Pridružen: 21.01.2008, 14:45
Kraj: Ljubljana
Kontakt:

Re: Mala vprašanja

OdgovorNapisal/-a desiro » 05.01.2020, 17:55

Ljubitelj napisal/-a:
Nihče ni nič pokomentiral, zato samo to, skozi tipične zavoje na SŽ 275m radij, 110 mm nadvišanje, vmax (b=0,65)) je dovoljena hitrost 70 km/h. Prevrnil se bo nekako pri 105 km/h, vsaj tako pravi v članku napisana Kuniedina enačba. Tipično je to okoli 40% večja hitrost kot dovoljena za b=0,65 m/s^2. Seveda ima vpliv razmerje med težo vozičkov in karoserije vagona, višina težišča in vse skupaj je nekoliko približno, vendar dovolj zanesljivo, da lahko rečemo, da to nikakor ni 20%.


Kako pa je na območju JŽI v RS poskrbljeno, da vlak, ki vozi sorazmerno hitro varno zmanjša hitrost za kakšnih 30% in da ne pride do vožnje v ovinek s preveliko hitrostjo, kot je to bil primer v Santiagu di Compostella (nobenih avtomatskih signalnih naprav). Japonci so po iztirjenju v Fukuchiyami leta 2005 na svojih standardnih ozkotirnih progah uvedli avtomatske AS naprave za detekcijo hitrosti v vseh primerih ko je razlika hitrosti tolikšna, da da enačba Kuniede rezultat >=0.9 (=1 je prevračanje). Kako je preskrbljeno za varnost recimo med Pr in Sl. Bistrico na km 571,2, kjer se hitrost spremeni iz 160 km/h na 115,oziroma 140 na 100 km/h, kar je ravno na meji prevračanja. Pa ne da se 100% zaupa strojevodji..... Kakor stojijo stvari se to že dolgo več ne počne (namreč zaupa), vsaj od nesreče v Divači naprej. Švicarji so AS naprave uvedli že pred mnogimi destletji, ko se je prevrnil vlak pri prehodu iz 120 na 80 km/h, podobno se v ZDA zahteva ustrezne napave za vsako spremembo hitrosti za 20mph, kar tehnično sicer ni dobra reštev.

Kako pa preprečiti, da strojevodja v ovinku prehitro ne začne pospeševati in se prevrnejo zadnji vagoni (Švica, Glacier Express, 2010, prevrnitev pri izhodu iz krivine z omejitvijo 35 km/h, cvlak je dosegel že rekordnih 56 km, izračunana kritična hitrost 52 km/h)


Ja, v Sloveniji se povsem zaupa strojevodji, razen v primerih vožnje v odklon npr Škofja Loka (progovna hitrost 100, odklon 40) v teh primerih je pri preduvoznem ali pa pri predsignalu potrebno signalni znak potrditi ter v določenem časovnem oz. daljinskem (odvisno od tipa AS naprave) hitrost zmanjšati pod mejno vrednost, nato je potrebno pri uvoznem signalu zadevo ponovno potrditi, le da tu sistem ob predpostavkah visokega zavornega odstotka že omogoča prekoračitev odklonske hitrosti za več kot 100 % in le ta v kolikor strojevodja signal potrdi in vozi pod 85 km/h ne bi aktiviral.

Sicer pri slednjem tudi v Nemčiji nimajo nič drugače rešeno, imajo pa rešitve za zmanjševanje hitrosti in sicer se pri hitrostih z zmanjšanjem na 90 ali manj pri predsignaliziranju zmanjšanja omejitve hitrosti vgradi PZB balise katere mora strojevodja potrditi, pri zmanjšanju hitrosti od 160 navzdol pa se vgradi tako imenovane sisteme nadzora hitrosti ki pravtako bazirajo na tehnologiji PZB in sicer od strojevodje ne zahtevajo nikakršnega posluževanja, le hitrost mora bit nižja od mejne. (Npr pri spremembi hitrosti ki jo ti opisuješ bi moral vlak že 485 m pred spremembo hitrosti voziti Vmax 120 km/h (raje kak km manj) sicer bi PZB zabeležil 2000 Hz vpliv (frekvenca magneta pri signalu ki prepoveduje vožnjo)) in avtomatzsko aktiviral hitro zaviranje).

Nad hitrostjo 160 pa vlogo tako prevzame kabinska signalizacija ki je narejena tako da kontinuirano nadzoruje strojevodjo in večja prekoračitev hitrosti sploh ni mogoča.
The hardest part of my job is being nice to people who think they know how to do my job LOCOMOTIVE DRIVER
miloš
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 367
Pridružen: 26.11.2008, 10:12

Re: Mala vprašanja

OdgovorNapisal/-a miloš » 09.01.2020, 14:32

Bi kdo vedel,s čim kurijo v zimskem času v Utz-ju in če je notri gašperček-ali ima kdo sliko le tega?
Zanima me,ko zgodaj zjutraj gledam,kako se lepo kadi iz dimnika,dizel je pa spredaj ugasnjen.Hvala in LP
Miloš
preglednik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1416
Pridružen: 20.09.2006, 15:24
Kraj: Primorska

Re: Mala vprašanja

OdgovorNapisal/-a preglednik » 09.01.2020, 14:53

Ljubitelj napisal/-a:Kako pa preprečiti, da strojevodja v ovinku prehitro ne začne pospeševati in se prevrnejo zadnji vagoni (Švica, Glacier Express, 2010, prevrnitev pri izhodu iz krivine z omejitvijo 35 km/h, cvlak je dosegel že rekordnih 56 km, izračunana kritična hitrost 52 km/h)


RhB Bahn v Švici ima medtirno širino 1m, notranjost vagonov pa ni veliko ožja kot na naših vlakih. Se pravi da so vagoni v ovinkih manj stabilni in se prej prevrnejo, kot na normalnotirnih progah. Kar se faktorja varnosti proti prevrnitvi tiče, mislim na bi moral biti večji vsaj od 2, da bi lahko govorili o kakšni varnosti prometa. Že navadni vijaki se v strojništvu računajo z varnostjo 3, uklon nosilcev pa celo s 5. Sicer pa prej kot do teoretične prevrnitve pride do iztirjenja, zaradi kakšnih nepravilnosti na tirih ali drugih nepoznanih dinamičnih obremenitev.
preglednik
038
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 673
Pridružen: 10.03.2009, 20:49

Re: Mala vprašanja

OdgovorNapisal/-a 038 » 09.01.2020, 21:26

miloš napisal/-a:Bi kdo vedel,s čim kurijo v zimskem času v Utz-ju in če je notri gašperček-ali ima kdo sliko le tega?
Zanima me,ko zgodaj zjutraj gledam,kako se lepo kadi iz dimnika,dizel je pa spredaj ugasnjen.Hvala in LP
Miloš

Okoli leta 2000 so se ogrevali na plin, klasicne jeklenke. Mislim da je bila poraba kar velika in še če je ogenj med vožnjo ugasnil si ga zelo težko prižgal.
Potem so vgradili nazaj peci na trdo kurivo, leseni briketi so bili dodeljeni s strani podjetja, kurilo se pa je kar se je našlo po industriskih tirih. Mislim da je še danes tako.
miloš
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 367
Pridružen: 26.11.2008, 10:12

Re: Mala vprašanja

OdgovorNapisal/-a miloš » 09.01.2020, 22:12

Se mi je zdelo,hvala za pojasnilo.Kake fotke gotovo nimaš?Bom pa enkrat prej vstal in ga ujel še v Kranju.
LP Miloš
038
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 673
Pridružen: 10.03.2009, 20:49

Re: Mala vprašanja

OdgovorNapisal/-a 038 » 10.01.2020, 6:49

Žal ne, trenutno tudi ne vozim nabiralnika da bi lahko poslikal, a če bom imel kdaj priložnost bom poskusil.
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4412
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Mala vprašanja

OdgovorNapisal/-a Ljubitelj » 13.01.2020, 8:17

RhB Bahn v Švici ima medtirno širino 1m, notranjost vagonov pa ni veliko ožja kot na naših vlakih. Se pravi da so vagoni v ovinkih manj stabilni in se prej prevrnejo, kot na normalnotirnih progah. Kar se faktorja varnosti proti prevrnitvi tiče, mislim na bi moral biti večji vsaj od 2, da bi lahko govorili o kakšni varnosti prometa. Že navadni vijaki se v strojništvu računajo z varnostjo 3, uklon nosilcev pa celo s 5. Sicer pa prej kot do teoretične prevrnitve pride do iztirjenja, zaradi kakšnih nepravilnosti na tirih ali drugih nepoznanih dinamičnih obremenitev.


Je nekaj časa trahjalo da sem odgovoril, pač uživam radosti železnic visokih hitrosti in nestanovitnih voznih redov in noro nizkih cen za spot karte, so mnogo cenejše od "poceni" vozovnic".
Ti očlevidno izhajaš is konservativnih strojmiških klrogov, navajaš visoke varnostne faktorje za navadne vijake. Garantirano ena veja prometa pri varnostnem faktorju 2 ne bi delovala, vsaj ne ekonomsko upravičeno z minimalno porabo goriva tudi 2,2 kg/potniški sedež in 100 km. Katero je to prevozno sredstvo pa čle ugani.
Kar se tiče varnosti v ovinkih, bi si pa lahko preračunal rezultate iz linka in bi videl, da do progovne hitrosti računane po formuli

Koda: Izberi vse

Sqrt(3 * Xr * (Xb + Xh / 153))


Xr=radij krivine / m
Xb=bočni pospešek / ms^-2
Xh=nadvišanje / mm

dokaj blizu tvojemu varnostnemu faktorju 2. Tipično dosegajo bočni pospeški navadnih vlakov okoli 60% kritičnega.
urban120
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 238
Pridružen: 10.05.2015, 19:05

Re: Mala vprašanja

OdgovorNapisal/-a urban120 » 13.01.2020, 11:38

Kakšna je najvišja hitrost za klasike? Ali obstaja kakšna omejitev, da se pri višjih hitrostih uporablja garniture?
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4412
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Mala vprašanja

OdgovorNapisal/-a Ljubitelj » 13.01.2020, 11:55

Kakšna je najvišja hitrost za klasike? Ali obstaja kakšna omejitev, da se pri višjih hitrostih uporablja garniture?


Radio Erevan bi dejal, da načelno ni nobene omejitve, RJ vozijo kar 220 km/h. In vendar je danes v Evropi zaton vlakov gnanih z lokomotivami, ga ni cepca v infrastrukturi, ki bi dovolil vožnjo lokomotive z 22,5 ton na os s hitrostjo okoli 300 km/h. TGV iamjo težo omejeno na 17 ton. In še en problem je, vlak za visoke hitrosti mora imeti na obeh straneh primerno strukturo, ki lahko absorbira kar precejšen del energije. S krmilnim vagonom se to definitivno ne da doseči. Zato imajo vse garniture za visoke hitrosti simetričen izgled s primerno zasnovanim čelnim vagonom ali lokomotivo. S stališča dinamike vožnje je pa tudi zaželena artikulirana konstrukcija, kar prakticirajo Francozi, ki so svetlobno leto pred ostalimi evropejci. Pa naj Nenmci ne bodo užaljeni, TGV v Nemčiji nima primerjave, isto velja za Lahe. No Španci so pred leti iemli kar dobre hitre vlake. RJ je pa novo-stara šara Franc Jožefovskih železnic.
preglednik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1416
Pridružen: 20.09.2006, 15:24
Kraj: Primorska

Re: Mala vprašanja

OdgovorNapisal/-a preglednik » 13.01.2020, 12:39

Ljubitelj napisal/-a:... TGV v Nemčiji nima primerjave, isto velja za Lahe...


Imajo torej Lahi dobre ali slabe hitre vlake, nisem povsem razumel poante
preglednik

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: Majestic-12 [Bot] in 8 gostov