Mala vprašanja
Re: Mala vprašanja
Laške redeče puščice so klump v primerjavi s TGV Duplex, vsaj po mirnosti vožnje. So pa tile Francoski Duplexi ogromna stvar, vozijo dvojne garniture, preko 1000 potnikov, promet pa gost, z nasproti viozečim se srečajo vsakih nekaj minut. Vlak pa dolg kot tipičen tovorni vlak v Sloveniji, 400 m. Sem hodil iz zadnjega vagona na postajo dalje kot iz postaje do hotela, ki ni bil čez cesto.
Re: Mala vprašanja
Drži, Italijani imajo zelo dobre vlake. George Stephenson->……-> ETR 200 -> Settebello koncept, ki so ga Japonci prekopirali za Shinkansen, vključno s podstavnimi vozički -> Francozi se vprašali: Zakaj nismo kot Japonci in rodi se TGV koncept.preglednik napisal/-a: Imajo torej Lahi dobre ali slabe hitre vlake, nisem povsem razumel poante
In imajo tudi zelo slabe hitre vlake: ETR 470, Fyria.
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1951
- Pridružen: 20.09.2006, 15:24
- Kraj: Primorska
Re: Mala vprašanja
Kako bi razporedili prvih pet držav v svetu po razvoju hitrih železnic? Jaz bi jih takole:
1. Kitajska
2. Francija
3. Japonska
4. Italija
5. Nemčija
1. Kitajska
2. Francija
3. Japonska
4. Italija
5. Nemčija
preglednik
Re: Mala vprašanja
Kitajska prva? Oprosti, ampak to je pa žalitev za cel svet. 95% pokradene tehnologije, bahajo se pa tako, kot bi bili vladarji vesolja.preglednik napisal/-a:Kako bi razporedili prvih pet držav v svetu po razvoju hitrih železnic? Jaz bi jih takole:
1. Kitajska
2. Francija
3. Japonska
4. Italija
5. Nemčija
Vsekakor
1. Italija (FR 1000 pomete z vsemi ostalimi)
2. Francija (ni treba razlage)
3. Japonska (čeprav so vlaki narejeni za pigmejce)
4. Španija (zakaj pozabljate nanje? Talgo je njihov izum in njegova hitra verzija "El Pato" je verjetno najpraktičnejši hitri vlak na svetu)
5. Nemčija
Re: Mala vprašanja
Dobra. Ampak po kakem ključu izbirati? Kilometrina ne pride v upoštev. Zato se gleda koncept (hitrost-tehnologija-uporabnost-miselnost...)TGV Lyria napisal/-a:Kitajska prva? Oprosti, ampak to je pa žalitev za cel svet. 95% pokradene tehnologije, bahajo se pa tako, kot bi bili vladarji vesolja.preglednik napisal/-a:Kako bi razporedili prvih pet držav v svetu po razvoju hitrih železnic? Jaz bi jih takole:
1. Kitajska
2. Francija
3. Japonska
4. Italija
5. Nemčija
Vsekakor
1. Italija (FR 1000 pomete z vsemi ostalimi)
2. Francija (ni treba razlage)
3. Japonska (čeprav so vlaki narejeni za pigmejce)
4. Španija (zakaj pozabljate nanje? Talgo je njihov izum in njegova hitra verzija "El Pato" je verjetno najpraktičnejši hitri vlak na svetu)
5. Nemčija
1. Japonska. V točnosti Evropa ne seže do kolen. TGV ima z daljšo razdaljo dovoljeno daljšo zamudo. + Japonci imajo zelo dodelano mrežo transporta. Edina negativna stvar je Rush hour. Deluje vse zelo neolikano.
2. Francija. TGV ni mu para. Vse se kupla z vsem, vendar ni na prvem mestu, ker se pogosto stavka.
3. Španija. Vedno spregledana, ampak jim manjka prepoznavnosti.
4. Italija, ampaaaaaaaak ETR 500 kar pravijo Italijani sami. Zakaj so šele četrti? Ker njihov moto na železnici velja: Zakaj na bolje, če lahko na slabše. V glavnem nekaj jim manjka v glavi.
Kitajcev ni, ker so bolj kopija. Kje so Nemci? Jih ni, 66 % točnost daljinskih vlakov pač ne pride v upoštev. Poleg tega ni jasnega koncepta. Vsak ICE je zgodba zase. Ona garniura ne sme na KRM, ona ne v Švico, preveč voženj po konvecionalnih progah, premalo direktnih vlakov, Siemens kvaliteta.
Re: Mala vprašanja
Eh... Maroko? To je isto kot Francija, potem bi lahko sem dali tudi Nizozemsko, Belgijo, Britanijo.Re 4/4 napisal/-a:
Dobra. Ampak po kakem ključu izbirati? Kilometrina ne pride v upoštev. Zato se gleda koncept (hitrost-tehnologija-uporabnost-miselnost...)
1. Japonska. V točnosti Evropa ne seže do kolen. TGV ima z daljšo razdaljo dovoljeno daljšo zamudo. + Japonci imajo zelo dodelano mrežo transporta. Edina negativna stvar je Rush hour. Deluje vse zelo neolikano.
2. Francija. TGV ni mu para. Vse se kupla z vsem, vendar ni na prvem mestu, ker se pogosto stavka.
3. Španija. Vedno spregledana, ampak jim manjka prepoznavnosti.
4. Italija, ampaaaaaaaak ETR 500 kar pravijo Italijani sami. Zakaj so šele četrti? Ker njihov moto na železnici velja: Zakaj na bolje, če lahko na slabše. V glavnem nekaj jim manjka v glavi.
5. Maroko Kopija TGV, oziroma kupljen francoski standard.
Kitajcev ni, ker so bolj kopija. Kje so Nemci? Jih ni, 66 % točnost daljinskih vlakov pač ne pride v upoštev. Poleg tega ni jasnega koncepta. Vsak ICE je zgodba zase. Ona garniura ne sme na KRM, ona ne v Švico, preveč voženj po konvecionalnih progah, premalo direktnih vlakov, Siemens kvaliteta.
Japonska me moti to, da vlak izgleda kot letalo. 5 sedežev v vrsti!? Ampak ok, to je njihova kultura in njihova miselnost. Jaz imam raje našo.
Kaj pa je narobe z ETR 500? Hkrati z ICE 1 je prišel ven, in ga povozil v dizajnu. Ni več najmlajši, to drži, pa saj TGV PSE/Atlantique/Reseau tudi niso. FR 1000 pa je itak dizajnerski triumf, noben drugi ji ne seže do gležnjev.
Španci pa spregledani, čeprav so po točnosti eni najboljših. Talgo je itak svojevrsten izum, sistem za sebe, praktičen bolj od vseh ostalih. Nizkopoden, nizkopodni prehodi med členi brez stopnic, pa še pasivni nagib po vrhu. Da o tehniki vpetja koles niti ne govorimo. Zakaj bi bilo komplicirano, če je lahko enostavno? Pa kljub nizkopodnosti ne deluje kot kak regionalni vlak.
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1951
- Pridružen: 20.09.2006, 15:24
- Kraj: Primorska
Re: Mala vprašanja
Sprašujem iz vidika nočnih vlakov po evropi. Zadnje čase so se pojavila razna gibanja za zmanjšanje izpustov CO2, predvsem v letalskem prometu (flygskam). Zanima me, kakšen šanse imajo nočni vlaki(klasika?) v Bruselj in ali lahko vozijo po hitrih progah.Ljubitelj napisal/-a:Radio Erevan bi dejal, da načelno ni nobene omejitve, RJ vozijo kar 220 km/h. In vendar je danes v Evropi zaton vlakov gnanih z lokomotivami, ga ni cepca v infrastrukturi, ki bi dovolil vožnjo lokomotive z 22,5 ton na os s hitrostjo okoli 300 km/h. TGV iamjo težo omejeno na 17 ton. In še en problem je, vlak za visoke hitrosti mora imeti na obeh straneh primerno strukturo, ki lahko absorbira kar precejšen del energije. S krmilnim vagonom se to definitivno ne da doseči. Zato imajo vse garniture za visoke hitrosti simetričen izgled s primerno zasnovanim čelnim vagonom ali lokomotivo. S stališča dinamike vožnje je pa tudi zaželena artikulirana konstrukcija, kar prakticirajo Francozi, ki so svetlobno leto pred ostalimi evropejci. Pa naj Nenmci ne bodo užaljeni, TGV v Nemčiji nima primerjave, isto velja za Lahe. No Španci so pred leti iemli kar dobre hitre vlake. RJ je pa novo-stara šara Franc Jožefovskih železnic.Kakšna je najvišja hitrost za klasike? Ali obstaja kakšna omejitev, da se pri višjih hitrostih uporablja garniture?
Odgovor sem očitno dobil. Najhitrejša "klasika" je railjet.
Re: Mala vprašanja
https://abload.de/img/nj5049013jim.jpgurban120 napisal/-a:[Zanima me, kakšen šanse imajo nočni vlaki(klasika?) v Bruselj in ali lahko vozijo po hitrih progah.
Odgovor sem očitno dobil. Najhitrejša "klasika" je railjet.
Po katerih hitrih progah? To moraš razčleniti? Na SFS linije (Nemčija) samo, če imaš ETCS 2, klima mora imeti možnost uravnavanja tlaka in vakum wc, pa vrata ne smejo odpasti . To ne velja za KRM linijo. Tisti košček v Avstriji in Belgiji pa brez problema.
Re: Mala vprašanja
Kul nisem vedel, da bo OBB začel NJ v Bruselj. Škoda je le, da potrebuje 2 uri več kot ostali vlaki in da ima tako pozen prihod.
Potem bi, med Frankfurtom in Kölnom(KRM?), s klasiko šlo? Oziroma vidim, da imajo Siemens Viaggio Confort vagoni izravnavanje tlaka, grejo pa do 250km/h. A kdo ve, če je možno vaggio comfort speti skupaj, glede na to, da Railjet vozi v stalni sestavi?
Potem bi, med Frankfurtom in Kölnom(KRM?), s klasiko šlo? Oziroma vidim, da imajo Siemens Viaggio Confort vagoni izravnavanje tlaka, grejo pa do 250km/h. A kdo ve, če je možno vaggio comfort speti skupaj, glede na to, da Railjet vozi v stalni sestavi?
Re: Mala vprašanja
Kul nisem vedel, da bo OBB začel NJ v Bruselj. Škoda je le, da potrebuje 2 uri več kot ostali vlaki in da ima tako pozen prihod.
Potem bi, med Frankfurtom in Kölnom(KRM?), s klasiko šlo? Oziroma vidim, da imajo Siemens Viaggio Confort vagoni izravnavanje tlaka, grejo pa do 250km/h. A kdo ve, če je možno vaggio comfort speti skupaj, glede na to, da Railjet vozi v stalni sestavi?
Potem bi, med Frankfurtom in Kölnom(KRM?), s klasiko šlo? Oziroma vidim, da imajo Siemens Viaggio Confort vagoni izravnavanje tlaka, grejo pa do 250km/h. A kdo ve, če je možno vaggio comfort speti skupaj, glede na to, da Railjet vozi v stalni sestavi?
Re: Mala vprašanja
Kot sem ti povedal, za KRM (Schnellfahrstrecke Köln–Rhein/Main) to ne velja. Tam veljajo posebne zahteve. Glavni dve sta, da mora železniško vozilo biti odobreno s strani proizvajalca za vožnjo na 40 promilskih vzponih/padcih, nad 200 km/h pa potrebuješ še magnetno zavoro. Poleg tega izpad določenega motorja ne sme vplivati na vlečno silo po TSI. Postopek odobritve pa poteka posebej s TSI standardi. Proga je tako posebna, da še TGV 2N2 ni prestal testa. Je pa res, da je TGV na 15 kV zelo šibek, za razliko od 25 kV. Določene ICE garniture sicer vozijo, ampak jim zato zelo trpi zavorni sistem.
Re: Mala vprašanja
Jaz bi temu dejal, vse za preprečitev konkurence. Recimo TGV sploh nima magnetne zavore, so francozi že dolgo nazaj ugotovili, da se pri zaporednem zaviranju večih vlakov tirnice prekomerno pregrevajo... In jaz jim verjamem, tam vlaki vozijo v zelo kratkih intervalih.Kot sem ti povedal, za KRM (Schnellfahrstrecke Köln–Rhein/Main) to ne velja. Tam veljajo posebne zahteve. Glavni dve sta, da mora železniško vozilo biti odobreno s strani proizvajalca za vožnjo na 40 promilskih vzponih/padcih, nad 200 km/h pa potrebuješ še magnetno zavoro. Poleg tega izpad določenega motorja ne sme vplivati na vlečno silo po TSI. Postopek odobritve pa poteka posebej s TSI standardi. Proga je tako posebna, da še TGV 2N2 ni prestal testa. Je pa res, da je TGV na 15 kV zelo šibek, za razliko od 25 kV. Določene ICE garniture sicer vozijo, ampak jim zato zelo trpi zavorni sistem.
Re: Mala vprašanja
Jaz bi pa dejal, da prej preberi kaj*. SFS proge so prilagojene na zaviranje z magnetno zavoro oz. pravilno rečeno indukcijska zavora. Ne boš verjel, kar štiri proge omogočajo. Če drugače praviš, vse za preprečitev konkurence, pa jaz tukaj pravim, da so Francozi kralji pri tem in Basta.Ljubitelj napisal/-a: Jaz bi temu dejal, vse za preprečitev konkurence. Recimo TGV sploh nima magnetne zavore, so francozi že dolgo nazaj ugotovili, da se pri zaporednem zaviranju večih vlakov tirnice prekomerno pregrevajo... In jaz jim verjamem, tam vlaki vozijo v zelo kratkih intervalih.
* tirna plošča kot namig.
Re: Mala vprašanja
Glede da francoski vlaki TGV vozijo že desetletja brez problemov je verejtno jasno, kdo je št.1 v tej tehniki. In če rečejo Francozi, da nekaj ni dobro, me ne preprečevat. Ko pa bodo Nemci imeli tisoče km hitrih prog, po kateruih bodo redno vozili s 3090 in več km na uro se pa naj spet javijo. In roko na srce, ne morem verjet, da nemški vlaki ICE z magnetno zavoro lahko zavirajo hitreje kot francoski TGV.Jaz bi pa dejal, da prej preberi kaj*. SFS proge so prilagojene na zaviranje z magnetno zavoro oz. pravilno rečeno indukcijska zavora. Ne boš verjel, kar štiri proge omogočajo. Če drugače praviš, vse za preprečitev konkurence, pa jaz tukaj pravim, da so Francozi kralji pri tem in Basta.
Kaj so ugotovili Francozi pred več desetletji:
Tudi Nemci imajo težave z magnetnimi zavorami:The energy requirement for eddy-current brakes is very high, so that even after a short application the energising coils reach very high temperatures. For example, on the Z7001 a temperature of 210°C was reached after only 100 sec. When a succession of trains making eddy-current brake applications passes over the same section of track, heat is generated in the rails, and there is a considerable risk of the rails reaching unacceptable temperatures.
Torej imaš zavoro, ki jo lahko rabiš ali pa ne. In bog pomagaj, če zmanjka štroma. In vsekakor je problem s progami, magnetne sile namreč dvigujejo tirnice. Se ve, zakaj nekateri ne dovolijo magnetnih zavor.DB therefore decided that for normal service braking use of eddy-current brakes is basically only permitted on lines fitted with LZB, and even then there may be restrictions because of sections of track with wooden sleepers or rail temperature limits, for example on bridges. The intention is to transmit details of the restricted sections through the LZB, so preventing an eddy-current brake application in a prohibited zone.
PS: Pod tirna plošča pa nisem našel ničesar. Citati so pa iz https://www.railwaygazette.com/in-depth ... 07.article