Mala vprašanja

Vse okoli slovenskega nacionalnega železniškega operaterja.
Uporabniški avatar
Mojster_Strojevodja
Direktor
Direktor
Prispevkov: 1937
Pridružen: 09.08.2005, 19:43
Kraj: Bled
Kontakt:

Re: Mala vprašanja

OdgovorNapisal/-a Mojster_Strojevodja » 27.03.2010, 21:02

Sam a ne piše na njemu Sekcija za elektroenergetiko Ljubljana, dom. postaja Pivka. Se prav imajo štromarji nekej prste vmes. Mogoč je kakšna roba za sanacijo kakšnih ID tko bi reku da so spodej naložene pomožne štange.
Če ne gre uporabi večje kladivo.
"Half the job is in the discovery; the other half is having the courage to present the findings."
"Everyone is a genius at least once a year. The real geniuses simply have their bright ideas closer together."
preglednik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1320
Pridružen: 20.09.2006, 15:24
Kraj: Primorska

Re: Mala vprašanja

OdgovorNapisal/-a preglednik » 28.03.2010, 11:59

Nurmi napisal/-a:
Cepi napisal/-a:Še eno vprašanje.

Ali je kakšna opazna razlika porabe premoga, če parna lokomotiva vozi pri zunanji temperaturi -30°C ali +30°C :?:

LP


Izgube toplote v atmosfero z zračenjem in prenosa toplote zaradi dotika z zunanjim zrakom se povečuje predvsem z hitrostjo gibanja lokomotive.Skupna izguba toplote zaradi stika z atmosfero znaša med 5%-11% v poletnem času pa se zmanjša le za 8%.Se pravi zaradi upliva atmosfere je razlika med letnim in zimskim časom le 8%.
Zato se pa vporablja predogrevanje vode s pomočjo izrabljene pare.Vstopna voda preko injektorja se segreje med 40-50 stopinj,s predgrevanjem pa 100-130 stopinj.
Pozablja se da govorimo o visokotlačnih kotlih.
Pri 1baru pritiska v kotlu zavre voda pri 99 stopinjah,pri 10 barih pri 179 stopinjah in pri polni obremenitvi kotla 15 barih pri 198 stopinjah.
V zimskem času prihaja do enormne izgube predvsem zaradi parnega ogrevanja ne pa atmosferskega upliva.

press @ Termotehnika parnih lokomotiv za začetnike

o drugi strani pa sje teoretični termodinamični izkoristek strojev večji pri nižjih zunanjih temperaturah. Če bi bila maprimer temperatura okolice 200C, kolikor znaša tempareture pare v kotlu, bi bil izkoristek enak nič. Največji pa bi bil, če bi buila zunanja temperatura enaka absolutni ničli (-273C) -100%. Seveda pa v praksi prevladujejo še druge izgube in so zato tudi razmere drugačne.
preglednik
Tomaž97
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1703
Pridružen: 07.06.2009, 19:30
Kraj: Proga št. 62

Re: Mala vprašanja

OdgovorNapisal/-a Tomaž97 » 28.03.2010, 18:14

Mojster_Strojevodja napisal/-a:Sam a ne piše na njemu Sekcija za elektroenergetiko Ljubljana, dom. postaja Pivka.


Ja,res je!
Uporabniški avatar
Nurmi
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3041
Pridružen: 16.09.2009, 17:12

Re: Mala vprašanja

OdgovorNapisal/-a Nurmi » 28.03.2010, 18:46

preglednik napisal/-a:
Nurmi napisal/-a:
Cepi napisal/-a:Še eno vprašanje.

Ali je kakšna opazna razlika porabe premoga, če parna lokomotiva vozi pri zunanji temperaturi -30°C ali +30°C :?:

LP


Izgube toplote v atmosfero z zračenjem in prenosa toplote zaradi dotika z zunanjim zrakom se povečuje predvsem z hitrostjo gibanja lokomotive.Skupna izguba toplote zaradi stika z atmosfero znaša med 5%-11% v poletnem času pa se zmanjša le za 8%.Se pravi zaradi upliva atmosfere je razlika med letnim in zimskim časom le 8%.
Zato se pa vporablja predogrevanje vode s pomočjo izrabljene pare.Vstopna voda preko injektorja se segreje med 40-50 stopinj,s predgrevanjem pa 100-130 stopinj.
Pozablja se da govorimo o visokotlačnih kotlih.
Pri 1baru pritiska v kotlu zavre voda pri 99 stopinjah,pri 10 barih pri 179 stopinjah in pri polni obremenitvi kotla 15 barih pri 198 stopinjah.
V zimskem času prihaja do enormne izgube predvsem zaradi parnega ogrevanja ne pa atmosferskega upliva.

press @ Termotehnika parnih lokomotiv za začetnike

o drugi strani pa sje teoretični termodinamični izkoristek strojev večji pri nižjih zunanjih temperaturah. Če bi bila maprimer temperatura okolice 200C, kolikor znaša tempareture pare v kotlu, bi bil izkoristek enak nič. Največji pa bi bil, če bi buila zunanja temperatura enaka absolutni ničli (-273C) -100%. Seveda pa v praksi prevladujejo še druge izgube in so zato tudi razmere drugačne.


Da teoretično.Je pa atmosferska izguba toplote relativno nepomembna.
Največja izguba je izguba toplote z izhodnimi plini (preko 20%)
Potem imaš še izgube zaradi nepopolnega izgorevanja,kemijskega in mehaničnega
Vodni kamen v kotlu
Hiper ventilacija peči
Nepravilno kurjenje peči
Puščanje pare na sistemu
Neustrezen premog
Forsiranje kotla
....itd.
Je treba pa povedati,da je rokovanje z "Balkanskimi" lokomotivami,ki so narejene-prirejene za nekvalitetne premoge dosti,dosti težje kot pa v Evropi,kjer se uporablja antracit.
Primerjava da bo razumljivo,mi kurimo s petrolejem,ostali pa s kerozinom.
Zato pa rabimo XXXL kotelne peči in so Balkanski kurjači pravi Švarcenegerji.
In preizkušeno,da le redki tujci zmorejo naš sistem kurjenja,nam pa v Evropi sploh ne pustijo kuriti,saj smo z Antracidom na lopati smrtno nevarni. :lol:
Osnovni problem na svetu je v tem,da so budale preveč samozavestne in pametni vedno v dilemi!
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4159
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Mala vprašanja

OdgovorNapisal/-a Ljubitelj » 28.03.2010, 19:44

Primerjava da bo razumljivo,mi kurimo s petrolejem,ostali pa s kerozinom.


Tale primerjava ni na mestu. Petrolej se pozna pod drugim imenom kerozin in je ena od faz frakcionirane destilacije pri temperaturi 150-300°C (bencini 50-200°C, plinska olja 250-350°C in mazalna olja nad 350°C. Kurilna vrednsot derivatov pa znaža od 43MJ/kg za bencine (po nekih drugih 44) do 42 MJ/kg za plinska olja. Petrolej/kerozin pa je nekje vmes.
Kurilna vrednost premogov pa je od 17MJ/kg za rjavi premog do 32 MJ/kg za črni premog.

Toliko v vednost

Ljubitelj
Uporabniški avatar
Nurmi
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3041
Pridružen: 16.09.2009, 17:12

Re: Mala vprašanja

OdgovorNapisal/-a Nurmi » 28.03.2010, 19:56

No saj ljubitelj hvala za strokovno pojasnilo,ampak primerjavo sem poiskušal dati slikovito,da bi bralci si znali predstavljati razliko v moči goriv,med našimi premogi in premogi,ki jih uporabljajo v tujini.Samo to!
Osnovni problem na svetu je v tem,da so budale preveč samozavestne in pametni vedno v dilemi!
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8881
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Mala vprašanja

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 28.03.2010, 21:15

Nurmi napisal/-a:
press @ Termotehnika parnih lokomotiv za začetnike


V knjigi Kirila Savića: Građenje železnica, BG 1934 je tudi Sankey-ev diagram prof. Siromjatnikova za takratne ruske mašine...pri pregreti pari lahko prideš tudi do koristnega dela 12%...

Slika

Torej je samo sedem "šafel" premoga od stotih "od koristi" :roll:
(Sicer pa sem ta podatek zasledil v intrervjuju enega strojevodje v enem časopisu...)


Primerjava še z drugimi lokomotivami...iz knjige J. Serdar:Lokomotive, ZG 1977

Slika

Tukaj ni več realna primerjava za elektične lokomotive, glede na to, da se d (izgube v proizvodnji električne energije) zmanjšajejo in posledično povečuje izkoristek električne lokomotive.
Barbarpapa1
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1635
Pridružen: 09.11.2005, 22:40
Kraj: Maribor

Re: Mala vprašanja

OdgovorNapisal/-a Barbarpapa1 » 28.03.2010, 22:32

Pozdrav

Za tiste izgube pri električni lokomotivi bi bilo potrebno navesti, kaj je vir oz. kakšna je električna centrala. 72% izgub velja mogoče samo za klasično termoelektrarno, pri hidroelektrarni je izkoristek mnogo večji....Je pa primerjava ustrezna, v kolikor se želi prikazati različna vrsta "tehnologije pretvorbe" goriva posredno preko toplote (izgorevanje) v mehansko delo....

LP

Jože
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8881
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Mala vprašanja

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 28.03.2010, 22:49

Ja, zato sem napisal pod diagramom en stavek. Knjiga prikazuje izgube pri proizvodnji električne energije "uopšte"...
Vsaka država bi morala narediti pregled za svoje elektrogospodarstvo posebej. Bojim se, da Slovenija takšnega pokazatelja nima. Vzeti pa je potrebno povprečni izkoristek vseh proizvodnih virov. Sicer bodo pa EU predpisi počasi začeli redčiti proizvodne enote z nizkimi izkoristki...
preglednik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1320
Pridružen: 20.09.2006, 15:24
Kraj: Primorska

Re: Mala vprašanja

OdgovorNapisal/-a preglednik » 29.03.2010, 9:33

V želji, da bi bile izgube hlaponov čim manjše, so se pojavile različne rešitve, med njimi tudi ta za segrevanje napajalne vode, pri lokomotivi vrste 623FS
http://www.shrani.si/f/v/YZ/yP5Q8Rj/623a.jpg
http://www.shrani.si/f/f/wQ/2iv48Ol7/623.jpg
preglednik
Barbarpapa1
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1635
Pridružen: 09.11.2005, 22:40
Kraj: Maribor

Re: Mala vprašanja

OdgovorNapisal/-a Barbarpapa1 » 29.03.2010, 10:26

Pozdrav

Tale italijanska predgrevalna specialiteta pa sliši na ime Franco-Crosti in je dejansko bila dokaj učinkovita. Ideja je bila v tem, da bi se dimni plini, preden zapustijo kotel skozi dimnik, izkoristijo še za predgrevanje vode. Zadeva je kar dobro "špilala", ponekod celo tako dobro, da je dimne pline shladilo pod rosišče. To pa pomeni, da se je v teh predgrevalnikih pričel pojavljati kondenz iz dimnih plinov, kar pa je problematično, saj voda+žveplo iz dimnih plinov da žvepleno kislino in mariskak predgrevalnik ni dočakal dolge življenske dobe. Sicer si pa več preberite na wikipediji:

http://en.wikipedia.org/wiki/Franco-Crosti_boiler

Obvezen je še vpogled v "referenčno" literaturo (Belgijka je bila :shock: :shock: :shock: )

http://www.dself.dsl.pipex.com/MUSEUM/LOCOLOCO/francocrosti/francocrosti.htm

Toliko na hitro....

LP

Jože
Uporabniški avatar
Nurmi
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3041
Pridružen: 16.09.2009, 17:12

Re: Mala vprašanja

OdgovorNapisal/-a Nurmi » 29.03.2010, 10:50

Zanimiva reč.Čeprav mi je nekaj stvari nejasnih.Predvsem dimnica naj bi imela zaradi pihalnika podtlak,kar vleče pline iz peči in ustvarja podpih,tukaj imam občutek,da bi jih vleklo tudi v nasprotni smeri iz predgrevalnika,kar bi ustvarjalo pomanjkanje podpiha v peči in slabo obratovanje kotla.Mogoče so kje protipovratne lopute,sem na hitro prelistal.
So imeli tudi Nemci nekaj podobnega,samo so prišli do spoznanja,da vsako kompliciranje v drugače zelo enostavnem sistemu parnega kotla,povzroča same probleme.Tako obratovalne,kot vzdrževalne.In so kar nekaj takih eksperimentov na kotlih opustili.
So pa parne lokomotive na energijskem izkoristku tistega obdobja in je težko zadevo vrednotiti z današnjega stališča.
Ker ne gre za ekonomično ali pa gospodarsko uporabo teh lokomotiv,ampak za zgodovinsko-promocijsko,mislim,da se jim ta potratnost lahko spregleda. :wink:
Osnovni problem na svetu je v tem,da so budale preveč samozavestne in pametni vedno v dilemi!
preglednik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1320
Pridružen: 20.09.2006, 15:24
Kraj: Primorska

Re: Mala vprašanja

OdgovorNapisal/-a preglednik » 29.03.2010, 11:31

Pri italjanski verziji 623 v dimnici sploh ni bilo pare in tudi ne dimnika, ker se je izpuh usmerjal v obe (sekundarni) dimnici na koncu obeh predgrevalnikov. Pri tisti verziji na Wikipediji pa ima lokomotiva tudi glavni dimnik. Torej so se morali dimni plini in izstopna para deliti na dva dela. Komplicirano!
preglednik
Barbarpapa1
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1635
Pridružen: 09.11.2005, 22:40
Kraj: Maribor

Re: Mala vprašanja

OdgovorNapisal/-a Barbarpapa1 » 29.03.2010, 14:31

Pozdrav

Pri verziji z glavnim dimnikom se je le-ta uporabljal samo ob zagonu parne lokomotive. Se pravi, dokler se ni vspostavil zadosten pritisk pare, da se je dal pognati prisiljen vlek skozi predgrevalnike. Tedaj se je "običajen" dimnik zaprl, in vsi dimni plini so se vodili skozi predgrevalnik (e) pare in skozi stranske dimnike. Vsaj moje vedenje o tem je takšno... :oops:

LP

Jože
napajalc
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 339
Pridružen: 14.03.2008, 15:54

Re: Mala vprašanja

OdgovorNapisal/-a napajalc » 29.03.2010, 21:04

Tomaž97 napisal/-a:Mi lahko kdo pove,čemu služi tale vagon??
Slika
Že vnaprej se zahvaljujem za odgovore.


..to je ''naš'' intervencijski-pomožni vagon katerega uporabljamo v namen prevoza opreme ( tko kot je že Dolfe ugotovil ) začasnih drogov, voznega voda z nosilce - vendar zaradi večkratnih kraj v temu vagonu nimamo več bakra in medenine ampak samo železno šaro : vijake, podnožja etc...baker skladiščimo na posebnem prostoru ki jenadzorovan z videom in službo Sintal, ki ga varuje pred raznimi '''cigani''.l....
Ta vagon si videl v Kopru zaradi tega, ker imamo v njem razne vijake in pritrdilce za nameščanje opreme VM na drogovih pri delih rekonstrukcije postaje Koper...ga pa kar naprej obiskuje policija (zanimivo), ker smo v nedeljo 21.03 ko je bila zapore za vgradnjo kretnice 1(N) prišli do njego ob 05.30 min zjutraj in smo tkoj imeli za ritjo t'aplave ,ki so nas identificirali .... tko da je kr varen, no sej kaj dragocenega itak ni v njem - razen če nam hoče nekdo napravit dišpet in škodo ....

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 4 gostov