zelencek napisal/-a:Naslov članka je malo zgrešen, je pa članek dober.
http://siol.net/siol-plus/kolumne/bodo- ... aki-450172
kateri del?? tam kjer napiše, da ne gre za muzejski vlak, ampak ekološko vprašanje? tam kjer piše o tem kaj se govori po sž

zelencek napisal/-a:Naslov članka je malo zgrešen, je pa članek dober.
http://siol.net/siol-plus/kolumne/bodo- ... aki-450172
Dobro prikazuje tegobe turista, ki želi potovati z vlakom in kolesom ter pomanjkanje vizije na tem področju.grega napisal/-a:zelencek napisal/-a:Naslov članka je malo zgrešen, je pa članek dober.
http://siol.net/siol-plus/kolumne/bodo- ... aki-450172
kateri del?? tam kjer napiše, da ne gre za muzejski vlak, ampak ekološko vprašanje? tam kjer piše o tem kaj se govori po sžali o izletu na Nizozemsko?
A veš, da mi to tečnarjenje s kolesom sedaj pa že res dviguje pritisk, da glava boli. Vsi vemo, da je bil zadnji nakup česa novega še ob koncu prejšnjega stoletja. Kolo na vlak pa je sedaj moderno šele par let, kot zvončki spomladi. Ne moreš na glavnih progah sedaj jemat sedeže ven, da dobiš prostor za kolesa, če pa se potniki že brez koles stiskajo ko sardelice. Počakati bo potrebno na nakup česa novega. Za v tujino pa nimajo SŽ kaj veliko vpliva, ker je to dogovor večih strani. Ta kolumna pa je za mene za en d*ek. Brez prestopa v tujino, pa ne Beljak? Ja se opravičujem. Na Turski je sedaj moda RailJet, ki ima samo do 5 mest za kolesa (novi ICE 8 mest) in so Avstrijci alergični na priklapljanje dodatnih vagonov tujih družb na RailJet-a. Pa naj gre k njim jamrat ta YugoSlowen, kakor nam bi najraje rekli.zelencek napisal/-a:
Dobro prikazuje tegobe turista, ki želi potovati z vlakom in kolesom ter pomanjkanje vizije na tem področju.
Je pa to kolumna, ne pa strokovni članek in za kolumno se mi zdi zelo kvalitetna.
. Kot običajno, včasih je pač malo zamude, recimo če se nalaga 50 koles v Pušji vasi..... Sicer imajo pa vsi IC/EC in RJ v Avstriji na vsaki postaji vsaj 2min postanek.Kako pa potem v tujini izgleda v praksi kolesa na vlaku? Mislim predvsem za koliko se podaljša postanek?
0 sekund. 2 minutni postanki so na večini večjih postaj. Na manjših minuta. V tujini (govorim za klasične garniture, po spominu iz Berlina) imajo dvonadstropni stadlerji, tam ko sta krmilna dela lepo stopiš noter s kolesom (nizkopodni vhod), potem pa desno oziroma na levo stran "zahaklaš" kolo na primerno mesto, ostala dva člena pa je en rezerivran tudi za invalide, en pa je klasični. Na ostalih garniturah in push-pull-ih ni nič drugače. V Švici pa na BLS push-pull ga prepustiš sprevodniku, ki ga zahakla na "obešalnik". Ozkotirne pa imajo na vlaku posebni vagon s človekom.anzovc napisal/-a:Kako pa potem v tujini izgleda v praksi kolesa na vlaku? Mislim predvsem za koliko se podaljša postanek?
Lej, saj te razumem, ti si zgleda bolj zaljubljen v tovorce pa so ti potniki tretja liga. A z nečem se zagotovo ne morem strinjati, da se zmrduješ nad razmerami in zagovarjaš pišmeuhovski odnos do kolesarjev. Pa kaj, če imamo stara vozna sredstva, pa kaj, če bi recimo iz katerega od njih sneli sedeže? Nizozemci so svojo kulturo potniškega prometa in posledično kolesarjem prijazno železnico razvijali desetletja, ko je bil pri nas bicikl še statusni simbol. V istem člasu, ko smo mi (tako kot oni) imeli podobne vlake, podobne starosti oz. "mladosti". Torej me tvoje pisanje ne prepriča. Sicer pa nič čudnega da je z našimi železnicami tako kot je, če si tam zaposlen, potem boš vsak mesec dobil plačo, če prevažaš stoku, ali pa potnike, boli tebe zanje, gedaš zgolj na lastno korist. Se motim?Re 4/4 napisal/-a:A veš, da mi to tečnarjenje s kolesom sedaj pa že res dviguje pritisk, da glava boli. Vsi vemo, da je bil zadnji nakup česa novega še ob koncu prejšnjega stoletja. Kolo na vlak pa je sedaj moderno šele par let, kot zvončki spomladi. Ne moreš na glavnih progah sedaj jemat sedeže ven, da dobiš prostor za kolesa, če pa se potniki že brez koles stiskajo ko sardelice. Počakati bo potrebno na nakup česa novega. Za v tujino pa nimajo SŽ kaj veliko vpliva, ker je to dogovor večih strani. Ta kolumna pa je za mene za en d*ek. Brez prestopa v tujino, pa ne Beljak? Ja se opravičujem. Na Turski je sedaj moda RailJet, ki ima samo do 5 mest za kolesa (novi ICE 8 mest) in so Avstrijci alergični na priklapljanje dodatnih vagonov tujih družb na RailJet-a. Pa naj gre k njim jamrat ta YugoSlowen, kakor nam bi najraje rekli.zelencek napisal/-a:
Dobro prikazuje tegobe turista, ki želi potovati z vlakom in kolesom ter pomanjkanje vizije na tem področju.
Je pa to kolumna, ne pa strokovni članek in za kolumno se mi zdi zelo kvalitetna.
Je pa @suha v drugi temi omenjal Nemške "fahrradwagen", ampak ti so (bili) ali na klasiki, push-pull ali pa imajo en del dvonadstropne garniture prilagojeno. Ampak tam vozijo dooolge kompozicije, ki pri nas zaradi dolžin peronov ne morejo. Zato kalkulirajte. Ali več koles in manj potnikov ali obratno. Oboje povečevati na lokalnih vlakih ne moreš. Bom še enkrat povedal. Na Nemških s-bahn-ih je prostor za do deset mest, s prepovedjo nošenja koles na vlak nekje od 7-9 in 16-18 ure.
Z Nizozemsko pa ne primerjave več prosim.Tisti, ki jih poznam, da so živeli nekaj časa.... Eh, ni in ne bo Slovenija enaka. Ne bo! Pika. Tako kot je Švica samo ena, tako bodo tudi Hollandci (kolesarski narod!) samo eni.
Enkrat se pa z našim bisabrom strinjam. Zaplankanost, zaplankanost. Stalno cel kup nasprotnikov, od Vinariuma, žičnice na LJ-Grad, pomislite na prenekatero cesto, recimo Barjanko v Ljubljani, trenutno se oglašajo nasprotniki pozidave v okolici Solkana, vsak brani namreč svoj vrtiče (v Trnovem dobesedno), nato pa vsi tiho in Mirna Bosna.Sicer pa se naša svetovljanska omejenost izraža na vseh področjih, zato pa smo tam kjer smo. Grem pa staviti, da bi v primeru, če bi denimo pri sosedih (A,I,HU,D in po drugih evropskih državah) postalo moderno množičneje prevažati kolesa na vlakih, bi tudi pri nas zelo hitro pričeli s podobnim "športom", ker sami nismo sposobni kar koli storiti prvi oz. samoinicijativno, ampak vedno čakamo na druge in potem iz tega naredimo medijski cirkus, kot bi si zadevo sami izmislili.
Tisti razgedni stolp blizi Lendave je že en tak primer. Ko je nek politik hotel postaviti piramido z izjemnim razgedom čez Prekmurje, so naredili tak hudič kot bi šlo za jedtrsko elektrarno. Svoje nasprotovanje so največkrat utemeljevali z izgovori na negativne vplive na okolje, da bo preveč turistov, onesnaženja itd. Sedaj jih pa tisti stolp nič ne moti, še hvalijo se s povečanim obiskom, načrtujejo celo nove naložbe ter povečanje števila turistov. Podobno je bilo z ljubljansko vzepnjačo, danes se pa hvalijo z njeno množično rabo, nasprotniki so seveda tiho ko riti. Le zakaj smo Slovencelnji tako zabit, zahojen narod?
Ja se motiš. Nisem od SŽ-ja.bisabre napisal/-a:
Lej, saj te razumem, ti si zgleda bolj zaljubljen v tovorce pa so ti potniki tretja liga. A z nečem se zagotovo ne morem strinjati, da se zmrduješ nad razmerami in zagovarjaš pišmeuhovski odnos do kolesarjev. Pa kaj, če imamo stara vozna sredstva, pa kaj, če bi recimo iz katerega od njih sneli sedeže? Nizozemci so svojo kulturo potniškega prometa in posledično kolesarjem prijazno železnico razvijali desetletja, ko je bil pri nas bicikl še statusni simbol. V istem člasu, ko smo mi (tako kot oni) imeli podobne vlake, podobne starosti oz. "mladosti". Torej me tvoje pisanje ne prepriča. Sicer pa nič čudnega da je z našimi železnicami tako kot je, če si tam zaposlen, potem boš vsak mesec dobil plačo, če prevažaš stoku, ali pa potnike, boli tebe zanje, gedaš zgolj na lastno korist. Se motim?
Zaplankanost pa tudi 40 let samoupravljanja se pozna. Take zadeve se pokažejo z zamikom...Ljubitelj napisal/-a:Enkrat se pa z našim bisabrom strinjam. Zaplankanost, zaplankanost. Stalno cel kup nasprotnikov, od Vinariuma, žičnice na LJ-Grad, pomislite na prenekatero cesto, recimo Barjanko v Ljubljani, trenutno se oglašajo nasprotniki pozidave v okolici Solkana, vsak brani namreč svoj vrtiče (v Trnovem dobesedno), nato pa vsi tiho in Mirna Bosna.Sicer pa se naša svetovljanska omejenost izraža na vseh področjih, zato pa smo tam kjer smo. Grem pa staviti, da bi v primeru, če bi denimo pri sosedih (A,I,HU,D in po drugih evropskih državah) postalo moderno množičneje prevažati kolesa na vlakih, bi tudi pri nas zelo hitro pričeli s podobnim "športom", ker sami nismo sposobni kar koli storiti prvi oz. samoinicijativno, ampak vedno čakamo na druge in potem iz tega naredimo medijski cirkus, kot bi si zadevo sami izmislili.
Tisti razgedni stolp blizi Lendave je že en tak primer. Ko je nek politik hotel postaviti piramido z izjemnim razgedom čez Prekmurje, so naredili tak hudič kot bi šlo za jedtrsko elektrarno. Svoje nasprotovanje so največkrat utemeljevali z izgovori na negativne vplive na okolje, da bo preveč turistov, onesnaženja itd. Sedaj jih pa tisti stolp nič ne moti, še hvalijo se s povečanim obiskom, načrtujejo celo nove naložbe ter povečanje števila turistov. Podobno je bilo z ljubljansko vzepnjačo, danes se pa hvalijo z njeno množično rabo, nasprotniki so seveda tiho ko riti. Le zakaj smo Slovencelnji tako zabit, zahojen narod?
Sicer pa nič novega, ko so izbirali traso Južne železnice so nekatera mesta na Štajerskem ostro nasprotovala (Ptuj, Sl. Bistrica) in reuzultat je pač viden. Povprečna pamet pač ne premika gora....
Tokrat pa en LPL
To pa ni čisto res... https://www.youtube.com/watch?v=XuBdf9jYj7oRe 4/4 napisal/-a: Zbrišite si te Nizozemce! Tam je kolesarstvo kutura, stoletna tradicija.
The Netherlands isn’t a country of cyclists, it’s a country where people ride bikes a lot. It’s Europe’s top cycling nation. And it’s been top of the pile since 1911.zelencek napisal/-a:To pa ni čisto res... https://www.youtube.com/watch?v=XuBdf9jYj7oRe 4/4 napisal/-a: Zbrišite si te Nizozemce! Tam je kolesarstvo kutura, stoletna tradicija.
Žal je to res. In se kaže tudi skozi neskončno udrihanje čez Jankovičevo izrivanje avtomobilov iz Ljubljanskega mestnega središča (deljene površine na Slovenski cesti, v prihodnje tudi na Gosposvetski) in uvajanje prometnih pasov za javni promet (avtobuse in taksije) na nekaterih vpadnicah.bisabre napisal/-a:Kulturo (katero koli) je treba najprej razviti in jo nato negovati ter jo narediti tradicionalno. Mi ne znamo, ali ne zmoremo ne eno ne drugo.