Sramota PE Potniškega prometa - SŽ

[Re 4/4]

Da ne govorim niti o učinkovitem načinu odprave vlaka , ko je enkrat ura odhoda se ne čaka več tekajočih potnikov, vlakospremno osebje hladnokrvno da kontakt zapiranja vlak pripravo za odhod in to je to. Ne pa pri nas ko potniki še kar tečejo na zamujeni vlak signal stoji a vsi jih čakamo, seveda obstaja razlika pri zadnjih vlakih tam se pač malo prijazneje počaka.

Ni čisto res. Vlaki za Poljsko, Češko in Madžarsko so bolj "sociani" Razen, če so ti narodi drugorazredni.

. Sam bi predlagal traso ob progi Celje - Velenje do avtoceste,

Težko, ampak ne nemogoče. Proga poteka čez center Celja in Žalca, ter med nasadi hmelja in hiš, kar pomeni, da bi mogel vkopati postajo Celje in bi tiri prišli iz vkopa šele v Šempetru. Druga težava pa je, da je postaja Celje na čisto svojem koncu, torej moreš nekako priti tja. Celje pa nima niti javnega prevoza (no komaj ga ustanavljajo), še manj pa večje parkirišče za tiste na vasi. Pa smo pri ceni. Toliko prahu o drugem tiru, kaj šele tukaj.

...yes, yes,.... ....skoraj 20 let so se skupaj s Hrvati matral', da so dolgoletni X. panevropski koridor (in vse investicije, ki temu sledijo) preko Jesenic - Ljubljane - Dobove in Hrvaške...zjebal in preložil čez Avstrijo in Madžarsko in dalje čez Srbijo.....

....mogoče jim bo uspel zjebat še kaj....... ...

Seveda. Srbi začenjajo vrtati dva tunela proti Madžarski.

Potencialnih potnikov je ogromno. Od domačih do aktualnih turistov. Govorim o relacijah, ki bi se začele v sosednji državi in tudi končala v drugi sosednji državi, pri tem pa prečila Slovenijo, kjer bi vlak ustavil na večjih postajah.

Bistveni problem v Slo. je ker niti načrtovalci železniških prog, kaj šele navadni državljani ne vedo kaj sploh je to hitri vlak...

Če hitre proge v Slo. ne bo, se obeta nadaljnji osip mladine. Oni pač ne čakajo. Penzije bodo potem še nižje... Sedaj pravijo da bodo delali "drugi tir" kjer bo šlo do 160 km/h. Torej to pomeni, da ko bo zgrajen, bo že 20 let zastarel, če vemo da drugje vozijo 300 km/h, Koralmbahn v Avstriji (obvoz okoli Slovenije) 250 km/h.
.

Zanimive stvari pišeš.

Berem, da je v Sloveniji na periferiji doma največ ljudi. Že drži. Peto največje mesto v Sloveniji ima komaj kaj več kot 25.000 prebvalcev. Če je potencial potnikov za vlak 20%,za mednarodni vlak pa manj kot %, ni težko seštet 1+1. Milano jih ima s periferjo skoraj 5 milijonov. So prestolnica mode, severna finančna metropola Italije, turizem...Lepa primerjava prometa z njimi, ni kaj.

Aha potem Madžari, Slovaki tudi ne vedo? Poljake je streznala cena hitrih prog in jih ne želijo graditi niti na dlgi rok. Češki politiki se sedaj hvalijo kako so ugotovili, da bi lahko gradili, ampak ob ceni se že vrtijo glave. Čisti politični projekt.

Zanimivo. 300 km/h za drugi tir. Hudo, še dosegel ne bo te hitrosti, bo že napoved postaje Divača. Prekašaš @Zelenc97, ki bi peljal hitro progo za 250 km/h do 1000 prebivalcev, kjer je kmetijstvo na visokem nivoju. Industrije 0, prav tako finančno središče z enim uradom pošte in bankomatom. Res imate ideje.

[zelencek]

Prekašaš @Zelenc97, ki bi peljal hitro progo za 250 km/h do 1000 prebivalcev, kjer je kmetijstvo na visokem nivoju. Industrije 0, prav tako finančno središče z enim uradom pošte in bankomatom. Res imate ideje.

Pred izgradnjo Južne železnice - ultra hitre povezave za tiste čase - je bilo na celotnem območju Slovenije bolj kot ne tako, kot si opisal. Razvili so se šele s prihodom železnice.
Mogoče so pa naši kraji nerazviti ravno zaradi zastarelega prometnega sistema

[trocken]

Da ne govorim niti o učinkovitem načinu odprave vlaka , ko je enkrat ura odhoda se ne čaka več tekajočih potnikov, vlakospremno osebje hladnokrvno da kontakt zapiranja vlak pripravo za odhod in to je to. Ne pa pri nas ko potniki še kar tečejo na zamujeni vlak signal stoji a vsi jih čakamo, seveda obstaja razlika pri zadnjih vlakih tam se pač malo prijazneje počaka.

Ni čisto res. Vlaki za Poljsko, Češko in Madžarsko so bolj "sociani" Razen, če so ti narodi drugorazredni.

. Sam bi predlagal traso ob progi Celje - Velenje do avtoceste,

Težko, ampak ne nemogoče. Proga poteka čez center Celja in Žalca, ter med nasadi hmelja in hiš, kar pomeni, da bi mogel vkopati postajo Celje in bi tiri prišli iz vkopa šele v Šempetru. Druga težava pa je, da je postaja Celje na čisto svojem koncu, torej moreš nekako priti tja. Celje pa nima niti javnega prevoza (no komaj ga ustanavljajo), še manj pa večje parkirišče za tiste na vasi. Pa smo pri ceni. Toliko prahu o drugem tiru, kaj šele tukaj.

...yes, yes,.... ....skoraj 20 let so se skupaj s Hrvati matral', da so dolgoletni X. panevropski koridor (in vse investicije, ki temu sledijo) preko Jesenic - Ljubljane - Dobove in Hrvaške...zjebal in preložil čez Avstrijo in Madžarsko in dalje čez Srbijo.....

....mogoče jim bo uspel zjebat še kaj....... ...

Seveda. Srbi začenjajo vrtati dva tunela proti Madžarski.

Potencialnih potnikov je ogromno. Od domačih do aktualnih turistov. Govorim o relacijah, ki bi se začele v sosednji državi in tudi končala v drugi sosednji državi, pri tem pa prečila Slovenijo, kjer bi vlak ustavil na večjih postajah.

Bistveni problem v Slo. je ker niti načrtovalci železniških prog, kaj šele navadni državljani ne vedo kaj sploh je to hitri vlak...

Če hitre proge v Slo. ne bo, se obeta nadaljnji osip mladine. Oni pač ne čakajo. Penzije bodo potem še nižje... Sedaj pravijo da bodo delali "drugi tir" kjer bo šlo do 160 km/h. Torej to pomeni, da ko bo zgrajen, bo že 20 let zastarel, če vemo da drugje vozijo 300 km/h, Koralmbahn v Avstriji (obvoz okoli Slovenije) 250 km/h.
.

Zanimive stvari pišeš.

Berem, da je v Sloveniji na periferiji doma največ ljudi. Že drži. Peto največje mesto v Sloveniji ima komaj kaj več kot 25.000 prebvalcev. Če je potencial potnikov za vlak 20%,za mednarodni vlak pa manj kot %, ni težko seštet 1+1. Milano jih ima s periferjo skoraj 5 milijonov. So prestolnica mode, severna finančna metropola Italije, turizem...Lepa primerjava prometa z njimi, ni kaj.

Aha potem Madžari, Slovaki tudi ne vedo? Poljake je streznala cena hitrih prog in jih ne želijo graditi niti na dlgi rok. Češki politiki se sedaj hvalijo kako so ugotovili, da bi lahko gradili, ampak ob ceni se že vrtijo glave. Čisti politični projekt.

Zanimivo. 300 km/h za drugi tir. Hudo, še dosegel ne bo te hitrosti, bo že napoved postaje Divača. Prekašaš @Zelenc97, ki bi peljal hitro progo za 250 km/h do 1000 prebivalcev, kjer je kmetijstvo na visokem nivoju. Industrije 0, prav tako finančno središče z enim uradom pošte in bankomatom. Res imate ideje.

Sem mislil novo postajo Celje Lava HV

[mkx]

Malo primerjave: departma Gironde na jugozahodu Francije je velikosti 10.000 km², torej pol Slovenije. Znotraj departmaja živi dobrih 1,5 milijona prebivalcev, torej 3/4 Slovenije. Gostota prebivalcev celotne površine je torej primerljiva (150 preb/km² v Gironde proti 100 preb/km² v Sloveniji).
Največje mesto v departmaju je Bordeaux. Bordeaux kot urbano področje (za razliko od občine Bordeaux) ima približno 850.000 prebivalcev na dobrih 1170 km².

Sedaj pa nagradno vprašanje: koliko postaj na LGV Sud-Ouest (hitra proga Pariz - Bordeaux) bo v tem departmaju? Odgovor: ena - v Bordeauxu. Predzadnja postaja bo v mestu Angoulême, ki je od Bordeauxa oddaljena po cesti 120 km, leži pa že v sosednjem departmaju Charente (slabih 6000 km², dobrih 350.000 prebivalcev). Precej verjetno bo na postajo LGV Angoulême gravitiral še večji del departmaja Charente-Maritime (dobrih 6800 km² in približno 630.000 prebivalcev), ostali del tega departmaja pa na LGV postajo Bordeaux.

Naslednja LGV postaja: Poitiers, nadalnjih 110 km naprej. To je že naslednji departma Vienne (slabih 7000 km², 430.000 prebivalcev).

Skratka: 3 postaje hitre proge na razdalji 240 km (recimo razdalja Maribor - Koper), ki pokrivajo največjo francosko regijo Nouvelle-Aquitaine s 4-krat večjo površino od Slovenije in malo manj kot 3-kratnim številom prebivalcev, od tega živi v mestih ob postajah približno 1 milijon prebivalcev (850.000 v Bordeauxu, 42.000 v Angoulême in 87.000 v Poitiersu). Za obratovanje proge ni nepomembno, da velika večina prebivalcev živi ob končni postaji ... oziroma v primeru LGV Sud-Ouest ob obeh končnih postajah.

In to je ekonomija, ki omogoča gradnjo in obratovanje hitrih prog na način, ko je vse skupaj uporabno tudi za potnike. Trenutno sem našel približno 37 voženj TGV dnevno na relaciji Pariz - Bordeaux, ki servisirajo približno 20 milijonov prebivalcev. Če upoštevamo, da ekonomija obsega ni linearno povezana s številom potencialnih poslov (v tem primeru prepeljanih potnikov), ampak raste z višjo potenco, je jasno, da je potencial Slovenije tam nekje pri 1-2 hitrih vlakih dnevno na relaciji Maribor-Koper (z edinim vmesnim postankom v Ljubljani). In najbrž se vsi strinjamo, da v resnici ne bi bil zaseden niti eden, saj je osnova privlačnega javnega prometa dovolj visoka frekvenca voženj.

[preglednik]

Poglej malo širše, s pogledom v prihodnost. Regija zahodnega Balkana skupaj s Furlanijo tja do Benetk ima tudi cca 20 milijonov ljudi (lahko tudi več). Hitra proga naj bi imela postaje cca na vsakih 200 km. Torej Benetke - Ronke - Ljubljana - Zagreb - Vinkovci - Beograd. Približno isto kar sam navajaš. Ne smemo gledat stvari samo za svojim plotom, Slovenija sama je za takšne projekte tako, kot da jo ni.

[mkx]

Poglej malo širše, s pogledom v prihodnost. Regija zahodnega Balkana skupaj s Furlanijo tja do Benetk ima tudi cca 20 milijonov ljudi (lahko tudi več). Hitra proga naj bi imela postaje cca na vsakih 200 km. Torej Benetke - Ronke - Ljubljana - Zagreb - Vinkovci - Beograd. Približno isto kar sam navajaš. Ne smemo gledat stvari samo za svojim plotom, Slovenija sama je za takšne projekte tako, kot da jo ni.

Širši pogled bo, v trenutni konstelaciji, prišel iz Bruslja ali pa ga sploh ne bo. Parcialna razmišljanja (kot so recimo v tej temi o hitrih vlakih v Sloveniji) ne bodo funkcionirala.

Sicer pa nisem nikoli napisal, da hitra proga nima smisla. Pač pa argumentiram, da hitra proga Koper - Maribor s postajami Koper, Divača, Postojna, Ljubljana, Litija, Trbovlje, Zidani most, Laško, Celje, Pragersko, Maribor ... nima smisla.

[zelencek]

Poglej malo širše, s pogledom v prihodnost. Regija zahodnega Balkana skupaj s Furlanijo tja do Benetk ima tudi cca 20 milijonov ljudi (lahko tudi več). Hitra proga naj bi imela postaje cca na vsakih 200 km. Torej Benetke - Ronke - Ljubljana - Zagreb - Vinkovci - Beograd. Približno isto kar sam navajaš. Ne smemo gledat stvari samo za svojim plotom, Slovenija sama je za takšne projekte tako, kot da jo ni.

Širši pogled bo, v trenutni konstelaciji, prišel iz Bruslja ali pa ga sploh ne bo. Parcialna razmišljanja (kot so recimo v tej temi o hitrih vlakih v Sloveniji) ne bodo funkcionirala.

Sicer pa nisem nikoli napisal, da hitra proga nima smisla. Pač pa argumentiram, da hitra proga Koper - Maribor s postajami Koper, Divača, Postojna, Ljubljana, Litija, Trbovlje, Zidani most, Laško, Celje, Pragersko, Maribor ... nima smisla.

Imaš pa lahko tudi več rangov vlakov, ki ustavljajo različno gosto... Za mednarodne, državne, regionalne in lokalne potrebe.

[Re 4/4]

Pred izgradnjo Južne železnice - ultra hitre povezave za tiste čase - je bilo na celotnem območju Slovenije bolj kot ne tako, kot si opisal. Razvili so se šele s prihodom železnice.
Mogoče so pa naši kraji nerazviti ravno zaradi zastarelega prometnega sistema

Nerazvitost se veča, če se na geografskem območju kraje razbija na manjša samostojna upravna področja (občine, če žeilš). Več kot je občin, večje so težave pri financiranju, manj je denarja, manj razvoa. In v Sloveniji ima najmanjša občina ima manj kot 300 prebivalcev( @Ljubitelj bi rekel: Pa to je za en večji blok v Ljubljani.) in še pada, nekateri pa trdijo, da je to prednosti, ker je tako boljša infrastruktura, ki bi jo v večjih občinah imeli samo v centru. Neumnost.


Pa prosim ne sedaj, če pa v tujini imajo tudi tako... Naj imajo, 213 občin je občutno preveč za enakomerni razvoj. Še pokrajin, ki bodo enkrat ustanovljene (ker so občine pogruntale, da pa jih vendarle nujno rabijo za kakšen konkreten projekt za razvoj) bomo imeli očitno več kot v Avstriji. Tam jih imajo 8 in samostojni Dunaj.

[zelencek]

Pred izgradnjo Južne železnice - ultra hitre povezave za tiste čase - je bilo na celotnem območju Slovenije bolj kot ne tako, kot si opisal. Razvili so se šele s prihodom železnice.
Mogoče so pa naši kraji nerazviti ravno zaradi zastarelega prometnega sistema

Nerazvitost se veča, če se na geografskem območju kraje razbija na manjša samostojna upravna področja (občine, če žeilš). Več kot je občin, večje so težave pri financiranju, manj je denarja, manj razvoa. In v Sloveniji ima najmanjša občina ima manj kot 300 prebivalcev( @Ljubitelj bi rekel: Pa to je za en večji blok v Ljubljani.) in še pada, nekateri pa trdijo, da je to prednosti, ker je tako boljša infrastruktura, ki bi jo v večjih občinah imeli samo v centru. Neumnost.

Pa prosim ne sedaj, če pa v tujini imajo tudi tako... Naj imajo, 213 občin je občutno preveč za enakomerni razvoj. Še pokrajin, ki bodo enkrat ustanovljene (ker so občine pogruntale, da pa jih vendarle nujno rabijo za kakšen konkreten projekt za razvoj) bomo imeli očitno več kot v Avstriji. Tam jih imajo 8 in samostojni Dunaj.

Se popolnoma strinjam ! Občinski sistem je tako kot je zastavljen, zanič. Med državo, ki ima posluh bolj kot ne samo za Ljubljano in med občinami, ki imajo posluh samo za lastni mali vrtiček je prevelika "luknja". Za upravo bi potrebovali sistem regij, do zdaj pa sem kot najboljšo regionalizacijo zasledil Plutovo sonaravno regionalizacijo, dostopno v "tistem ta-zlatem" Velikem atlasu Slovenije, oz. na povezavi http://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geogra ... 1-plut.pdf.

Ne vem pa, kakšno zvezo ima to s sodobno železniško infrastrukturo in zakaj je pri nas ne bi mogli imeti. Dejstvo je, da Ljubljana ni edini kraj s potencialom biti pomemben kraj. Potencial je v Ljubljani le najbolje izkoriščen. Z vidika naravnih virov imajo kraji kot so npr. Ilirska Bistrica, Kočevje,... ogromen potencial za gozdno-predelovalno industrijo. Kraj kot je npr. Postojna ima ogromen prometni potencial (najnižji prelaz v Alpah). Imamo tudi mnogo krajev s popolnoma neizkoriščenim turističnim potencialom... Potencial pa se izkorišča z ustrezno infrastrukturo.

Saj ravno zaradi take čudne ureditve imamo Ljubljano, potem pa dolgo nič. Ne vlaga se niti enakomerno, niti racionalno ne. Zaradi tega se ne izkorišča potencialov in zaradi tega Slovenija nima niti približno take blaginje, kot bi jo lahko imela.

[mkx]

Imaš pa lahko tudi več rangov vlakov, ki ustavljajo različno gosto... Za mednarodne, državne, regionalne in lokalne potrebe.

Natanko to sem napisal v postu eno stran nazaj.
Dejstvo je, da vlakov različnih hitrosti ne gre mešati na istem tiru, saj prepustnost pade v globoko klet. Zato morebitni "2TDK kot zametek hitre proge" ne sme postati edini tir na tem delu. In zato bi na trasah glavnih prog v RS rabili še 3. tir za tistih nekaj hitrejših vlakov. Magari z enako zavitim potekom, čeprav bi se res prileglo malo izravnave sem in tja da bi lahko dosegali vsaj kakšnih 120-160km/h z ne-nagibnimi vlaki (recimo RJ, ko bo lansko leto začel voziti na relaciji Dunaj-Koper ).

[mkx]

Kraj kot je npr. Postojna ima ogromen prometni potencial (najnižji prelaz v Alpah).

Semmering ima strašen prometni potencial, saj je najnižji prelaz med Dunajem in Štajersko. .... Aja, to je že mimo, še malo pa bodo skozenj skopali tunel In bo čez Semmering samo še občasno zalutal kakšen muzejc dokler čez 13 let proge ne bodo v celoti opustili. Pa ne sanjat o nekem turizmu tam gori, vsi hoteli, ki so pred 100 leti predstavljali višek mondenosti za Avstrijsko gosposko, so že zdavnaj propadli.
Podobno velja za vse ostale potenciale, ki si jih naštel. Ilirska Bistrica ... je uspešno propadla in Snežniški gozdovi je ne bodo rešili. Les ni več strateška surovina odkar so se naučili poceni izdelave cementa, pa če nam je to všeč ali ne.

Pri krajih (mestih) je podobno, kot pri gravitaciji: večja telesa rastejo na račun manjših. Če ne bo Ljubljana "požrla" Kranja, Celja, Postojne in Novega mesta, bo vse skupaj "požrl" Zagreb ali Gradec, morda Trst. K sreči se trenutno Italijani počutijo preveč vzvišene, da bi se resno spravili asimilirati vse, kar je vrednega, v JZ Sloveniji, avstrijci so preveč civilizirani da bi to počeli zelo efektivno, hrvati imajo pa nekaj malega problemov sami s sabo. Ampak razmere se lahko zelo hitro spremenijo.

[zelencek]

Natanko to sem napisal v postu eno stran nazaj.
Dejstvo je, da vlakov različnih hitrosti ne gre mešati na istem tiru, saj prepustnost pade v globoko klet. Zato morebitni "2TDK kot zametek hitre proge" ne sme postati edini tir na tem delu. In zato bi na trasah glavnih prog v RS rabili še 3. tir za tistih nekaj hitrejših vlakov. Magari z enako zavitim potekom, čeprav bi se res prileglo malo izravnave sem in tja da bi lahko dosegali vsaj kakšnih 120-160km/h z ne-nagibnimi vlaki (recimo RJ, ko bo lansko leto začel voziti na relaciji Dunaj-Koper ).

Točno to imam v mislih (samo da bi se ponekod brez problema dalo tudi malo hitreje kot 160). Obstoječim progam za manj pomembne tovorne in za lokalce ne fali nič. Za mednarodne povezave pa so funkcionalne samo iz turističnega vidika (če bi kaj vlakov sploh bilo, to kar je zdaj je zanemarljivo ) in za državne (povezava glavnih regionalnih središč in vozlišč) popolnoma nefunkcionalne.
Velika večina teh "tretjih tirov" bi bilo namenjenih mednarodnim vlakom z zelo malo postanki in hitrim z nekaj več postanki - med temi ne bi bilo "kolizij". Določeni odseki bi se uporabljali še za regionalne vlake (današnji lokalci) in lokalne, vendar bi se "kolizije" s hitrejšimi vlaki dalo rešit s pomočjo dobro planiranih izogibališč.

Naj dam en primer: Ljubljana-Divača. Na tem odseku z odcepi bi vozili 1.) neprioritetni tovorni vlaki:_celotna relacija po stari progi.
2.) prioritetni tovorni vlaki: v kolikor ni "kolizije" s hitrejšimi vlaki, po novi progi.
3.) turistični mednarodni vlaki: celotna relacija po stari progi, postanki na turistično zanimivih območjih.
4.) lokalni/primestni/shuttle/S-bahn... vlaki: relacija Ljubljana-Borovnica (nekateri od njih tudi Logatec), Postojna-Ilirska Bistrica in Divača-Sežana na stari progi ter relacija Ljubljana-Vrhnika (Logatec) na novi progi (odsek Lj-Vrh bi imel pač malo več izogibališč)
4.) regionalni vlaki: relacija Ljubljana-Logatec po novi progi, z manj postanki kot lokalci. Logatec-Postojna po stari progi, Postojna-Pivka po novi, brez postankov, Pivka-Divača po stari, s postanki.
5.) hitri vlaki: v celoti po novi progi s postanki na Vrhniki, v Logatcu, Postojni in Divači.
6.) mednarodni vlaki: v celoti po novi progi, postanek samo v Postojni.

Semmering ima strašen prometni potencial, saj je najnižji prelaz med Dunajem in Štajersko. .... Aja, to je že mimo, še malo pa bodo skozenj skopali tunel In bo čez Semmering samo še občasno zalutal kakšen muzejc dokler čez 13 let proge ne bodo v celoti opustili. Pa ne sanjat o nekem turizmu tam gori, vsi hoteli, ki so pred 100 leti predstavljali višek mondenosti za Avstrijsko gosposko, so že zdavnaj propadli.

Podobno velja za vse ostale potenciale, ki si jih naštel. Ilirska Bistrica ... je uspešno propadla in Snežniški gozdovi je ne bodo rešili. Les ni več strateška surovina odkar so se naučili poceni izdelave cementa, pa če nam je to všeč ali ne.
Pri krajih (mestih) je podobno, kot pri gravitaciji: večja telesa rastejo na račun manjših. Če ne bo Ljubljana "požrla" Kranja, Celja, Postojne in Novega mesta, bo vse skupaj "požrl" Zagreb ali Gradec, morda Trst. K sreči se trenutno Italijani počutijo preveč vzvišene, da bi se resno spravili asimilirati vse, kar je vrednega, v JZ Sloveniji, avstrijci so preveč civilizirani da bi to počeli zelo efektivno, hrvati imajo pa nekaj malega problemov sami s sabo. Ampak razmere se lahko zelo hitro spremenijo.

-> Semmering nima zraven še velike neposeljene kotline.
-> Če se da počet/videt kaj zanimivega, obstaja turistični potencial. Hoteli niso pogoj za obstoj potenciala. So samo eden izmed pogojev za izkoriščanje.
Kar si opisal ni propadlo zaradi slabega potenciala, ampak zaradi slabega gospodarjenja. To je nek popolnoma drug problem. Isto velja za ostale potenciale.
-> Probaj Fincem, Švedom in Norvežanom dopovedat, da les ni strateška surovina.
-> Nisem urbanist, zato na temo razvoja naselij ne bom preveč govoril. Bom pa dodal samo to, da sem zelo skeptičen, da je katerokoli pomembno naselje postalo pomembno zaradi tega, ker je bilo okoli več manjših, bi rekel bolj da zaradi svojih potencialov kot so dobra obrambna lega, prometna lega, surovine, turistične zanimivosti...
-> Megalomanskih mest si pa itak ne želimo, ker ekonomija ni vse - obstajata tudi družba in okolje in naj se na to ne pozabi.

[mkx]

Naj dam en primer: Ljubljana-Divača. Na tem odseku z odcepi bi vozili 1.) neprioritetni tovorni vlaki:_celotna relacija po stari progi.
2.) prioritetni tovorni vlaki: v kolikor ni "kolizije" s hitrejšimi vlaki, po novi progi.
3.) turistični mednarodni vlaki: celotna relacija po stari progi, postanki na turistično zanimivih območjih.
4.) lokalni/primestni/shuttle/S-bahn... vlaki: relacija Ljubljana-Borovnica (nekateri od njih tudi Logatec), Postojna-Ilirska Bistrica in Divača-Sežana na stari progi ter relacija Ljubljana-Vrhnika (Logatec) na novi progi (odsek Lj-Vrh bi imel pač malo več izogibališč)
4.) regionalni vlaki: relacija Ljubljana-Logatec po novi progi, z manj postanki kot lokalci. Logatec-Postojna po stari progi, Postojna-Pivka po novi, brez postankov, Pivka-Divača po stari, s postanki.
5.) hitri vlaki: v celoti po novi progi s postanki na Vrhniki, v Logatcu, Postojni in Divači.
6.) mednarodni vlaki: v celoti po novi progi, postanek samo v Postojni.

Vidim zakaj se na forumu nikakor ne moremo zmeniti o ničemer: ker ene in iste stvari poimenujemo čisto različno:

• ti govoriš (in povzemaš nomenklaturo SŽ, ki je sramota sama po sebi) o hitrih vlakih in pri tem misliš na regionalne vlake (v železniško razvitih državah regionalni vlaki vozijo na razdaljah 100-300 km, imajo postanke vsakih 15-25 km in vmes poujejo s hitrostmi od 120 do 160 km/h, pri nas sogovorijo o regionalnih vlakih ki niso nič drugačni kot lokalni, le kakšno postajališče izpustijo). Ko jaz govorim o hitrih vlakih, imam v mislih TGV ali Freccia (ICE skoraj ni vreden tega naziva), ki vozijo na razdaljah od 300 km naprej in ustavljajo vsakih 120 km, vmes pa vozijo 250 km/h ali več.
• ti govoriš o regionalnih vlakih in pri tem misliš na lokalne vlake, ki ne ustavijo čisto na vsakem postajališču
• ...

Pri nas bi moral biti praktično vsak mednarodni vlak obravnavan kot hitri, torej pri vožnji po diagonali Slovenije največ 3 vsebinske postanke (ne štejemo tehničnih, ki so potrebni recimo za menjavo lokomotiv, te bomo upam v naslednjih letih počasi ukinili). Če hoče kateri turist na Bled: prosim, naj sestopi z Mimare v Ljubljani, in potuje do Lesc z regionalnim vlakom, nobenega razloga ni da bi Mimara ustavljala v Sloveniji še kje drugje kot v Zidanem mostu, Ljubljani in morda na Jesenicah.

Res, po bogu, ne vem zakaj bi moral nekakšen TGV ustavljati v vasi kot je Postojna (s svojimi 9700 prebivalci znotraj statistične regije Primorsko-Notranjska z 52.000 prebivalci). Saj sem napisal: TGV Pariz - Bordeaux ustavlja na vsakih 120 km (torej od Ljubljane do Trsta nikakor ne bi stal!) v mestih z najmanj 40.000 prebivalci. Razlogi za to, da vsak vlak (hitri, mednarodni, regionalni, ...) ustavlja v Postojni, so zgolj zgodovinski, in so izgubili veljavo tam enkrat v 1950-tih letih ko se je državna meja pomaknila proti zahodu in ko para ni bila več primarna vlečna tehnologija (da bi bili potrebni tehnični postanki). To, da ima postaja več kot 2 tira še ni zadosten pogoj za to, da tam ustavi vsak potniški vlak.

Aja, in zakaj bi moral regionalni vlak voziti med Logatcem in Postojno po obstoječi (stari) progi. Kakšen potencial pa je na tem odseku, Planina?

[zelencek]

Vidim zakaj se na forumu nikakor ne moremo zmeniti o ničemer: ker ene in iste stvari poimenujemo čisto različno:

• ti govoriš (in povzemaš nomenklaturo SŽ, ki je sramota sama po sebi) o hitrih vlakih in pri tem misliš na regionalne vlake (v železniško razvitih državah regionalni vlaki vozijo na razdaljah 100-300 km, imajo postanke vsakih 15-25 km in vmes poujejo s hitrostmi od 120 do 160 km/h, pri nas sogovorijo o regionalnih vlakih ki niso nič drugačni kot lokalni, le kakšno postajališče izpustijo). Ko jaz govorim o hitrih vlakih, imam v mislih TGV ali Freccia (ICE skoraj ni vreden tega naziva), ki vozijo na razdaljah od 300 km naprej in ustavljajo vsakih 120 km, vmes pa vozijo 250 km/h ali več.
• ti govoriš o regionalnih vlakih in pri tem misliš na lokalne vlake, ki ne ustavijo čisto na vsakem postajališču
• ...

Pri nas bi moral biti praktično vsak mednarodni vlak obravnavan kot hitri, torej pri vožnji po diagonali Slovenije največ 3 vsebinske postanke (ne štejemo tehničnih, ki so potrebni recimo za menjavo lokomotiv, te bomo upam v naslednjih letih počasi ukinili). Če hoče kateri turist na Bled: prosim, naj sestopi z Mimare v Ljubljani, in potuje do Lesc z regionalnim vlakom, nobenega razloga ni da bi Mimara ustavljala v Sloveniji še kje drugje kot v Zidanem mostu, Ljubljani in morda na Jesenicah.

Res, po bogu, ne vem zakaj bi moral nekakšen TGV ustavljati v vasi kot je Postojna (s svojimi 9700 prebivalci znotraj statistične regije Primorsko-Notranjska z 52.000 prebivalci). Saj sem napisal: TGV Pariz - Bordeaux ustavlja na vsakih 120 km (torej od Ljubljane do Trsta nikakor ne bi stal!) v mestih z najmanj 40.000 prebivalci. Razlogi za to, da vsak vlak (hitri, mednarodni, regionalni, ...) ustavlja v Postojni, so zgolj zgodovinski, in so izgubili veljavo tam enkrat v 1950-tih letih ko se je državna meja pomaknila proti zahodu in ko para ni bila več primarna vlečna tehnologija (da bi bili potrebni tehnični postanki). To, da ima postaja več kot 2 tira še ni zadosten pogoj za to, da tam ustavi vsak potniški vlak.

Aja, in zakaj bi moral regionalni vlak voziti med Logatcem in Postojno po obstoječi (stari) progi. Kakšen potencial pa je na tem odseku, Planina?

Ne, to pa ne, prav nič ne povzemam SŽ-ja. V mislih imam nek čisto svoj sistem. Pravi mednarodni vlak je za mene TGV. Pri nas bi nekaj podobnega lahko vozilo na relacijah Barcelona-Kijev, London-Istanbul in po še kakšnem koridorju, ki ga raje ne bom omenjal, da ne bo preveč razburjenja (ko smo tako nastrojeni proti potencialom...). In Postojna ni vas, je regionalno središče s svetovno znano turistično znamenitostjo. In ne more postati pravo mesto, če nima dobrih povezav. Hitri vlaki so mišljeni za notranji (oz. notranje-mednarodni promet na malo krajših razdaljah) za povezavo pomembnejših državnih središč. Regionalni vlaki so mišljeni kot vezni člen znotraj regij in med regijami, lokalni pa kot lokalne in primestne povezave, vezane na glavno mrežo.

Med Logatcem in Postojno je Rakek, ki je izhodiščna postaja za 1/2 Notranjske, tako da za regionalce pride čisto v poštev. Mogoče bi v poštev lahko prišel Unec (kjer bi šla nova proga), v primeru da s tem ne bi oviral hitrejših vlakov.

Drugače pa, velehitri TGV Pariz-Milano med Parizom in Lyonom sploh ne ustavlja, med Lyonom in Torinom ima pa kar 4 postanke v "brezveznih malih vaseh" v Alpah. Od teh ima Modana 4000 prebivalcev, Bardonecchia in Oulx pa samo 3000. Guess what, tudi mi smo v Alpah in to je zame primerljivo, Bordeaux pa ne.
Kakorkoli že, s to debato ne bomo prišli nikamor. Jaz se enostavno ne strinjam, da Slovenija = Ljubljana. Ne pravim, da bi moral vsak vlak ustavljati povsod, niti da ne bi smel nikjer razen v Ljubljani. Pravim, da je treba poiskati kompromise v čemer pa smo na žalost v Sloveniji zelo slabi.

[urban120]

Realnost je taka da vlaki v Franciji nimajo tako malo postankov, ker bi blo to moderno ampak zaradi tega ker je povpraševanje tako veliko.
Če ti redno razprodaš vlak med Ljubljano in Mariborom, potem ni nobenega razloga, da se vstavljaš še v Celju. Za to lahko pošlješ drugi vlak.
Samo to je značilnost zelo razvitega javnega prevoza, ki ga v Sloveniji še nimamo.