naj povem še eno anekdoto v zvezi z jeseniško postajo in jeseniškim javnim prevozom:
bilo je 27. maja letos. Z večernim vlakom MV 498 sem se iz Zidanega Mosta peljal na Jesenice v kurilnico. Nekje okoli Kranja se je razbesnela huda nevihta, deževalo je kot za stavo. Malo kasneje začnem tuhtati, kako pri hudiču bom v tej nevihti prišel s postaje do kurilnice. Marele nisem imel, regnmantla tudi ne
Torej kličem informacije, naj mi dajo cifro od taksija. Dobim cifro, kličem taksista, pravi ni problema, pridem čez 20 minut. V redu, malo bo potrebno počakati. Tik predno je vlak na Jesenicah ustavil, me taksist kliče nazaj, da ne more priti, ker ima potnika za Ljubljano. Ura je malo pred eno ponoči, stopim dol, grem do prometnika, vprašam, če ima še kakšno cifro od taksistov. Pravi, ja, cifre so, tam na šalterjih za nakup vozovnic so nalimane. Grem v tisto razsulo, preberem dve cifri, kličem. Prva nedosegljiva, druga zvoni. Odzvoni do konca, odziva ni. Kličem še enkrat, me "skensla". Kličem še enkrat, številka nedosegljiva. Torej, prevoza zame ni, na glavo si poveznem "šapko", kombinezon sem itak oblekel že na vlaku, in pot pod noge do kurilnice. Hodil sem nekako na zaveterni strani vagonov, ker je dež neslo skoraj horizontalno. Mislim, da ne rabim opisovati, kako premočen sem prišel v kurilnico, ki je od postaje oddaljena kakšnih 15 minut hoda.Krona moje težnje po prevozu pa je prišla naslednje jutro: priletel je SMS taksista, ki sem ga klical nazadnje. V SMS-u mi je napisal, da "zvečer ne vozi, ker itak kličejo same barabe". Torej možakar se je potrudil in me obvestil o razlogih, zakaj ni dvignil telefona oz. ga je kasneje izključil. Dober SMS, ni kaj. Žal mi je, da ga nisem shranil.
Če povzamem: kulture manjka, kulture. Postaja in njeno zidovje ni nič krivo. Ljudje so problem.
Lp,
Tono
na koncu si še v hujši zmedi kot si prej bil 
