Elektrifikacija proge Pragersko-Hodoš
Re: Elektrifikacija proge Pragersko-Hodoš
Pridi malo med nas..boš videl da niso samo njive..v prlekiji imamo veliko vinogradov (goric) .
Re: Elektrifikacija proge Pragersko-Hodoš
Ti garantiram da gre vse iz enega žaklja, ker imam opravka z ljudmi, ki ta denar razporejajo. SIcer pa je to denar vseh nas, ki plačujemo davke in me včasih zaboli ko gledam kako se porablja.Ljubitelj napisal/-a:Obnove prog in modernizacija/elektrifikacija proge proti Hodošu se financirata iz različnih žaklov.Namesto, da bi obnovili kak dodaten kilometer prog bodo raje porabili nekaj miljonov za protihrupne ograje sredi njiv.
LPL
Recimo da nisem ravno mestna srajca...Protihrupne ograje se tudi ne postavljajo sredi njiv, razen če Prekmurje smatraš za njivo, kar je pa malo žaljivo do ondotnih prebivalcev.
Postavljanje protihrupnih ograj za miljon in nekaj po tekočem kilometru v Cirkovcah, Strnišču in podobnih vaseh se mi zdi milo rečeno butasto, sploh ker ni o tem noben vprašal prebivalcev, ki so dosedaj 50+ let zdržali ob glasnih D-lokih, ki jih bodo v bližnji prihodnosti zamenjali veliko tišji E-loki. Sedaj se celo del teh prebivalcev razburja (in organizira v civilno iniciativo), češ zdaj imam pa pred bajto zid in ne vidim sosedov, gmajne, srnic, itd...
Re: Elektrifikacija proge Pragersko-Hodoš
Protihrupnih ograj je v celotni državi ob železniških progah le za vzorec. Pred kratkim so eno zgradili ob novi krški obvoznici, me je skoraj na rit vrglo od pozitivnega presenečenja, ko sem to videl. Še v glavnem mestu Slovenije ne vem, če sploh obstaja kakšna protihrupna ograja kjerkoli ob železnici. Še tam, kjer gradijo nove bloke in bi po projektni dokumentaciji nujno moral investitor poskrbeti za protihrupno zaščito, če je v bližini železnica(npr. soseska Viška sončava itd.), niso naredili nič. V Avstriji je pa skoraj za vsako pasjo uto in žabo postavljena protihrupna ograja. Zato podpiram, da se končno tudi pri nas začne na tem področju nekaj premikati.
Re: Elektrifikacija proge Pragersko-Hodoš
O postavljanju protihrupnih ograj se prvenstveno ne sprašuje prebivalstva, ampak o (ne)postavitvi odloča elaborat, ki mora oceniti nivo dovoljenega hrupa. Če trenutno železnica s svojimi ropotuljami daleč presega dovoljeni nivo hrupa in se ljudje ne zavedajo, da je to v nasprotju s predpisi, to ne pomeni, da se stanja ne sme izboljšati. Kakor je rekel trance0 jih je na SŽ še daleko premalo in je potrebno akcije za njihovo namestitev podpirati kjerkoli je smotrno. Hrup na železnici pa dobro veš ni samo hrup lokomotiv, temveč še v večji meri hrup voznih sredstev. O tem si pa lahko prebereš v poročilu UIC iz leta 2010 Railway Noise in EuropePostavljanje protihrupnih ograj za miljon in nekaj po tekočem kilometru v Cirkovcah, Strnišču in podobnih vaseh se mi zdi milo rečeno butasto, sploh ker ni o tem noben vprašal prebivalcev,
Financiranje pa še daleč ni skupno kot trdiš. Ena dela so sofinancirana v okviru X koridorja s sofinanciranjem EU (Pr-Hodoš), remont na najbolj "vročem" odseku Borovnica Logatec je pa stvar rednega vzdrževanja, z njim ne bo proga pridobila na tehničnih sposobnostih, gre le za vzdrževanje stanja. Zato obstaja druga malha.
LPL
Re: Elektrifikacija proge Pragersko-Hodoš
Pri nas smo od proge oddaljeni cca. 1300 m zračne lnije. Vlak se zaradi odmeva sliši kot, da bi peljal direktno mimo bajte.... A vendar se čudežno nihče ne pritožuje. Pač ljudje se po 150 letih navadjo
Sicer sem pa slišal, da bi se hrup, dalo močno zmanjšati če bi imele elektro lokomotive SŽ 541 (Žive) omogočeno normalno vračanje presežka električne energije nazaj v električno omrežje ob zaviranju. To žal ni mogoče v celoti, ker imamo enosmerni sistem napajanja (pa smo spet tam). Zato morajo elektro lokomotive odvečno energijo pretvoriti v toploto in za hlajenje se potrebuje ventilator, ki pa od Semensa očitno ni bil najbolj serijsko vgrajen, zato tako tuli. Živ primer so ti dizelski Herculesi od Adrie, ki so verjetno vzlic primerne serijske izdelave (zvočna izolacija) tišji od naših elektro Živ, čeprav bi moralo biti po kmečki logiki ravno obratno.
Sicer sem pa slišal, da bi se hrup, dalo močno zmanjšati če bi imele elektro lokomotive SŽ 541 (Žive) omogočeno normalno vračanje presežka električne energije nazaj v električno omrežje ob zaviranju. To žal ni mogoče v celoti, ker imamo enosmerni sistem napajanja (pa smo spet tam). Zato morajo elektro lokomotive odvečno energijo pretvoriti v toploto in za hlajenje se potrebuje ventilator, ki pa od Semensa očitno ni bil najbolj serijsko vgrajen, zato tako tuli. Živ primer so ti dizelski Herculesi od Adrie, ki so verjetno vzlic primerne serijske izdelave (zvočna izolacija) tišji od naših elektro Živ, čeprav bi moralo biti po kmečki logiki ravno obratno.
Re: Elektrifikacija proge Pragersko-Hodoš
Suha, lokomotive niso najpomembnejši vir železniškega hrupa. Preberi si poročilo UIC iz leta 2010 Railway Noise in Europe.
O tem, na kaj se pa ljudje navadijo je pa mnogo razlag, sam sem nekoč najlepše spal na ladji, ko sem bil z glavo naslonjen na ventialcijsko odprtino (no oni veliki rogi na ladji). Ko se je pa ustavil ventilator sem se pa zaradi tišine zbudil. Ali lahko torej sklepamo, da tišina negativno vpliva na spanje
LPL
O tem, na kaj se pa ljudje navadijo je pa mnogo razlag, sam sem nekoč najlepše spal na ladji, ko sem bil z glavo naslonjen na ventialcijsko odprtino (no oni veliki rogi na ladji). Ko se je pa ustavil ventilator sem se pa zaradi tišine zbudil. Ali lahko torej sklepamo, da tišina negativno vpliva na spanje
LPL
Re: Elektrifikacija proge Pragersko-Hodoš
Je na ŽP Zalog v bližini podhoda ob Krivi poti oz. Kašeljski cesti (ne vem točno, kje se ena konča in druga začne).trance0 napisal/-a:Še v glavnem mestu Slovenije ne vem, če sploh obstaja kakšna protihrupna ograja kjerkoli ob železnici.
Pa nazaj k temi...
Re: Elektrifikacija proge Pragersko-Hodoš
Sem se spomnil, da je tam, ja. Drugače pa seveda to sploh ni omembe vredno. V Ljubljani bi morale biti protihrupne ograje skoraj povsod, kjer je železnica in enako velja za naseljena območja drugod po državi. Realno pa vemo kje smo.Ajznponar napisal/-a:Je na ŽP Zalog v bližini podhoda ob Krivi poti oz. Kašeljski cesti (ne vem točno, kje se ena konča in druga začne).trance0 napisal/-a:Še v glavnem mestu Slovenije ne vem, če sploh obstaja kakšna protihrupna ograja kjerkoli ob železnici.
Pa nazaj k temi...
Re: Elektrifikacija proge Pragersko-Hodoš
Pred mursko soboto nasproti pokopališča pri železnici Že čakajo cevi za izdelavo protihrupne ograje.
lp
lp
Re: Elektrifikacija proge Pragersko-Hodoš
Sicer pa, kar se tiče reševanja hrupa, je tu vprašanje reševanja tega najprej pri novogradnjah v bližini prog z upoštevanjem smernic protihrupne vgradnje oken in vrat. Drugo pa je reševanje tega na že izgrajenih objektih. To pa, kot vem, redno rešujejo SŽ po posameznih lokacijah. Gre za zamenjevanje obstoječih elementov z novimi, ki imajo zvočnoizolativno steklo, boljšo konstrukcijo ter so vgrajeni po določenih smernicah. Običajno je to vgradnja po RAL smernicah, oziroma smernicah nizkoenergetske vgradnje.
Re: Elektrifikacija proge Pragersko-Hodoš
Zdravo!Peter 5 napisal/-a:Zdravo!
Jutri, 21. 06.2013 pričnejo v Kidričevem (ni mi jasno, zakaj pričenjajo prav tam ) postavljati stebre vozne/kontaktne mreže. Tegradova specialna za to namenjena drezina D2 916-202 je bila danes na vožnji tja videna okoli 18h pri vmesnem postanku na Pragerskem.
LP - Peter
Sicer niso postavljali stebrov (gornja informacija je izvirala od železničarjev ), so pa medtem na trasi med Pragerskim in Kidričevim zabijali ob temeljih (za stebre kontaktne mreže) v tla več kot 2 m dolge jeklene palice, ki bodo služile za ozemljitev stebrov. Kompozicija je bila sestavljena iz omenjene drezine in vagona, na katerem je bil nameščen delovni stroj, ki je drogove zabijal.
Pozdrav - Peter
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1951
- Pridružen: 20.09.2006, 15:24
- Kraj: Primorska
Re: Elektrifikacija proge Pragersko-Hodoš
Zgleda, da je železnica edini vir hrupa, ki zahteva postavitev protihrupnih ograj. Mislim, da so na avtocestah mnogo bolj potrebne. Ka pa mestne ulice in vpadnice, kdo jih bo tam postavljal. Pa okolica letališč??. Saj bi potem moralo biti vsako letalo ki vzleta ali pristaja obdano z nekim protihrupnim zabojem
preglednik
Re: Elektrifikacija proge Pragersko-Hodoš
Pusti letališča, tist je zadeva zase... Letališče Ljubljana ima postavljene merilce hrupa in obstaja celo spletna stran, kjer se je vsaj nekoč dalo preveriti jakost hrupa. Vsekakor pa so letališča in hrup okoli njega veliko bolj 3D prostor kot obvoznice, avtoceste in železnica.
Goran
Re: Elektrifikacija proge Pragersko-Hodoš
Bogdaj,
danes sem se malo potepal po Murski soboti in zabeležeil nekaj slik,
prvo sem naletel kako so špricali proti travi po celi postaji
potem se pripeljal Fiat
ker več ni blo nič aktivnega na postaji sem šel pogledat kak potekajo dela
na začetku Murske Sobote z protihrupnimi ograjami
tu zabijajo pilote
pa malo frišnega tira
in pogled proti Lipovci,kjer že stojijo stebri za Oberlajtungo
in proti postaji
tolko iz prekmurja
Sini
danes sem se malo potepal po Murski soboti in zabeležeil nekaj slik,
prvo sem naletel kako so špricali proti travi po celi postaji
potem se pripeljal Fiat
ker več ni blo nič aktivnega na postaji sem šel pogledat kak potekajo dela
na začetku Murske Sobote z protihrupnimi ograjami
tu zabijajo pilote
pa malo frišnega tira
in pogled proti Lipovci,kjer že stojijo stebri za Oberlajtungo
in proti postaji
tolko iz prekmurja
Sini
Re: Elektrifikacija proge Pragersko-Hodoš
Stebrov sicer ni, so pa temelji...
Bi pa bilo zanmivo videti, kakšna je trava po kemičnem vlaku dan ali dva kasneje.
Lep dan
Tomaž
Bi pa bilo zanmivo videti, kakšna je trava po kemičnem vlaku dan ali dva kasneje.
Lep dan
Tomaž