Elektrifikacija proge Pragersko-Hodoš

[Ri Majstor]

Malo povratka na temu.. Kako to da brižita nije vukla mjerni vagon na pokusnoj vožnji?

[kozorog]

Nova pravila v Hodošu, le začasno do junija?

Povezava na video

[bisabre]

Slučajno ima po ženini strani žlahto na Hodošu pa lahko iz prve roke povem, da so si nekateri finančno dodobra opomogli pri prodaje zemljišč SŽ oz. državi, ki so bila nujna za gradnjo železnice. Njih prav nič ne moti hrup in še manj štrom v luftu. So pa nekateri (ne iz Hodoša), ki bi radi mesečno rento na račun celotne Slovenije, ker v njihovi bližini poteka daljnovod, a pozabljajo, da isti daljnovod v bistvu dovaja elektriko tudi zanje ne zgolj za preostanek Slovenije.
Je pa res, da Hodošanci od železnice nimajo nobene koristi, še pošte ni več, bankomata, ne avtobusa, vlaki so pa bolj kot ne praznik. Kaj hočem povedati, krajani so sami krivi, če ne izkoristijo "železne ceste", saj je zgodovinsko dokazano, da transportne poti prinašajo razvoj. Živelj vzdolž proge dobro ve kako je bilo včasih brez železnice, danes pa jim svaka dlaka smeta. Popolnoma jih razumem, da je "brenčanje" daljnovodov moteče, a tudi mene moti kakšen drug hrup, pa zaradi tega ne delam zgage. Razvoj prinaša pozitivne in negativne posledice, če se jim prilagodimo lažje živimo z njimi, v nasprotnem vse skupaj postane travmatično.
Sicer pa v smeri Hodoša pogrešam več vlakov, tudi ICS s podaljškom do BP ne bi škodil, saj stavim, da bi se marsikdo odpravil na izlet v madžarsko prestolnico, če bi šlo vse hitreje, od Ljubljane do BP je kar dobrih 10 ur vožnje z MV ali IC.

[Ri Majstor]

Zanimljivo! Madžar ulazi sa spuštenim pantografom.. A još nije uključen napon 3 kV?!

[Re 4/4]

A još nije uključen napon 3 kV?!

Hodoš-Ormož ni. Čaka se še na daljnovod na Goričkem.

@jurij. Ne vem, občutek imam, da razmišljaš tako; Ne bom rekel nazadnjaško, ampak tako staromodno, češ včasih je bilo lepo in brezskrbi. Pa bi rekel, da je kar malo čudno no, kar si napisal. Namreč praviš, da si s prvim vlako prišel nazaj, da je bolje skromnost... Potem pa poslušam mlade ljudi, ki tarnajo kako ni dela v vaših koncih in morejo hoditi v Avstrijo na delo.

Drugače ni vse v državi. Imate sedaj sodobno železnico pa še marsikaj. Se pa vprašam zakaj pa obmejne občine v Avstriji množično vabijo nove državljanje in mikro podjetja s subvencijami? Zakaj vaše ne subvencionirajo mladine, ki bi odprli podjetja. Veliko mladine študira v Mariboru, pa tega znanja niti ne poskušate zadržati. Bo potrebno tudi pred lastnim pragom pomesti, saj vemo rentabilnost občin, ampak to je druga zgodba. Bo potrebno pozabiti zgodovino kako je bilo lepo in se prilagoditi v največji meri.

Sicer pa en daljnovod vas ne bo uničil. Poglej si kakšen daljnovod gre čez Bernino, pa turisti množično hodijo tja.

Kar pa se tiče nestrpnosti. Ne vem, nisem je zasledil. Mogoče si začel malo prevelik pomp z daljnovodom, ki narave ne uniči. Drži, da vizualno moti, vendar je vaša "težava" tako male narave, napram moje doline v kateri sem odraščal. Dajemo elektriko za 1/3 Slovenije, poleti tudi do polovico, pa še pred pragom imamo deponijo premoga in do nekje sredine 90 let niti razžveplevanja nismo imeli ("prežgani" gozdovi). Jezera pa so bila kristalno čista (strupena), zaradi pepela. Torej mrtvilo. In pogled danes? Samo na boljše gre. Imamo celo v dolini ekološke kmetije... Čeprav vsi strelajo na nas, kako smo se okoristili glede šestke. Pa nismo z njim dobili nič, razen obstoj delovnih mest in pa prvi kanjon. Mogoče pa še četrto jezero.

[petindvajsetka]

Sicer pa v smeri Hodoša pogrešam več vlakov, tudi ICS s podaljškom do BP ne bi škodil, saj stavim, da bi se marsikdo odpravil na izlet v madžarsko prestolnico, če bi šlo vse hitreje, od Ljubljane do BP je kar dobrih 10 ur vožnje z MV ali IC.

A misliš, da je naš Pendolino dvosistemski??

[jurij]

A još nije uključen napon 3 kV?!

Hodoš-Ormož ni. Čaka se še na daljnovod na Goričkem.

@jurij. Ne vem, občutek imam, da razmišljaš tako; Ne bom rekel nazadnjaško, ampak tako staromodno, češ včasih je bilo lepo in brezskrbi. Pa bi rekel, da je kar malo čudno no, kar si napisal. Namreč praviš, da si s prvim vlako prišel nazaj, da je bolje skromnost... Potem pa poslušam mlade ljudi, ki tarnajo kako ni dela v vaših koncih in morejo hoditi v Avstrijo na delo.

Tvoj občutek o mojem razmišljanju te mogoče malo vara, kajti jaz niti malo ne razmišljam staromodno, ampak kot sem že povedal, življenje Prekmurcev je dolga leta potekalo za železno zaveso, zaradi tega naša pokrajina vse do danes ni doživela nobenih grobih in nasilnih sprememb v naravi, po odprtju meje pa smo ugotovili, da je narava izven naše regije okrog nas če dalje bolj okrnjena in dehidrirana, zato jaz in moji somišljeniki v današnjem času tukaj vidimo našo bodočnost na tak način, da ne dovolimo uničiti našo naravo katero smo z razliko od ostalih regij uspeli ohraniti vse do danes.

Tako gre moje razmišljanje v to smer, da se narava naj za vsako ceno ohrani, tako da lahko v naši regiji pridelujemo kakovostno hrano, v drugih krajih, kjer pa je zaradi industrije narava vsako leto bolj okrnjena, pa je pridelava hrane čedalje slabša, zato bodo ljudje iz drugih regij vsako leto bolj hodili k nam po določene prehrambene artikle.

No pa da rečem malo bolj potiho, ljudje iz industrijskih in urbanih krajev že itak več let hodijo k nam po prašiče, pa še kakšen liter domačega žganja jim podarimo, tako da drugič spet rajši pridejo.

Glede na vse navedeno ne vidim nobenega razloga, da bi mi morali zaradi nekaterih kratkotrajnih biznisov in nezanesljivih poslov uničiti naravo, in si stem poslabšati kakovost življenja, če pa vidimo da nam denar v naravi raste sam, brez kakršnega koli velikega napora in stresa.

Res pa je da nekatera naša mladina pod takimi enostavnimi naravnimi pogoji ne zna živeti, zaradi tega gredo rajši v tujino.

Kot dotek temu prispevku pa vam vsem priporočam, da si za premislek preberete še tole stran na spodnji pripeti povezavi z naslovom, Zakaj Krajinski park Goričko? TUKAJ: https://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q= ... N6Fu74lrNg

[Ljubitelj]

........Je pa res, da Hodošanci od železnice nimajo nobene koristi, še pošte ni več,.....

Poštnega urada res ni več, toda v sklopu Bara metuljček in trgovne je bila tudi pogodbena pošta. Tako je bilo vsaj septembra 2015.

LPL

[Ljubitelj]

@ Juri
Torej, v času generacije mojega Dedka je Republika Prekmurje bila samostojna in neodvisna država, katera je po vstopu rdeče armade bila popolnoma uničena, tako smo bili Prekmurci dolga leta za reko Muro in železno ograjo z ostro mejo popolnoma izolirani od zunanjega sveta, in smo živeli za železno zaveso na podoben način kot Brodolomci na samotnem majnem otoku sredi Oceana.

Tole mi ni čisto jasno. Jaz vem za Mursko republiko 1919, toda ta nima nobene zveze z železno zaveso postavljeno po 2. svetovni vojni, prvič omenjeno v Chrvhilovem govoru 1946.
Wiki:https://sl.wikipedia.org/wiki/Murska_republika

Murska republika (madžarsko: Mura Köztársaság, Vendvidéki Köztársaság, Muravidéki Köztársaság, prekmursko: Respublika Slovenska okroglina, ali Respublika Mörska) je naziv za zatrto republiko, ki je obstajala na ozemlju Prekmurja in je temeljila na idejah enakopravnosti, demokracije in razdelitve zemlje vaščanom po vzoru tedanjega revolucionarnega vrenja v svetu. Ustanovljena je bila 29. maja 1919 ob 11.30 v Murski Soboti. Njen voditelj je bil Vilmoš Tkalec. Republika je obstajala do 6. junija 1919, ko so jo zatrle enote madžarske Rdeče armade.

Več tudi na: http://www.murskarepublika.com/prekmurj ... lavijo.htm

Kako ste pa bili z reko Muro odrezani od sveta mi pa tudi ni jasno, saj so bili kmalu postavljeni mostovi in leta 1924 zgrajena železnica proti Ljutomeru.

Po padcu železne zavese in po odprtju mej, smo tudi mi Prekmurci šli v tujino in pa ostale kraje naše bivše domovine, v upanju da je tam v industrijsko razvitih krajih življenje boljše, kot pa pri nas v Prekmurju.

Nekatere Prekmurce je Nemčija, in pa ostala razvita Evropa z svojimi na zunaj sijočimi velikimi mesti sicer primamila, zato so tisti Ljudje na žalost tam postali sužnji in hlapci hitro rastočega modernega sveta.

Tile Prekmurci so se pa jako pozno podali na gastarbajt. Železna zavesa je padla komaj leta 1990 (https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDelezna_zavesa), pa še Jugoslavije ni ločevala od zahoda........... Večina jih je odšla na delo v tujino konec 60 (po gospodarski reformi 1965) in v začetku 70-desetih.

LPL

[Mičo]

A još nije uključen napon 3 kV?!

Hodoš-Ormož ni. Čaka se še na daljnovod na Goričkem.

@jurij. Ne vem, občutek imam, da razmišljaš tako; Ne bom rekel nazadnjaško, ampak tako staromodno, češ včasih je bilo lepo in brezskrbi. Pa bi rekel, da je kar malo čudno no, kar si napisal. Namreč praviš, da si s prvim vlako prišel nazaj, da je bolje skromnost... Potem pa poslušam mlade ljudi, ki tarnajo kako ni dela v vaših koncih in morejo hoditi v Avstrijo na delo.

Tvoj občutek o mojem razmišljanju te mogoče malo vara, kajti jaz niti malo ne razmišljam staromodno, ampak kot sem že povedal, življenje Prekmurcev je dolga leta potekalo za železno zaveso, zaradi tega naša pokrajina vse do danes ni doživela nobenih grobih in nasilnih sprememb v naravi, po odprtju meje pa smo ugotovili, da je narava izven naše regije okrog nas če dalje bolj okrnjena in dehidrirana, zato jaz in moji somišljeniki v današnjem času tukaj vidimo našo bodočnost na tak način, da ne dovolimo uničiti našo naravo katero smo z razliko od ostalih regij uspeli ohraniti vse do danes.

Tako gre moje razmišljanje v to smer, da se narava naj za vsako ceno ohrani, tako da lahko v naši regiji pridelujemo kakovostno hrano, v drugih krajih, kjer pa je zaradi industrije narava vsako leto bolj okrnjena, pa je pridelava hrane čedalje slabša, zato bodo ljudje iz drugih regij vsako leto bolj hodili k nam po določene prehrambene artikle.

No pa da rečem malo bolj potiho, ljudje iz industrijskih in urbanih krajev že itak več let hodijo k nam po prašiče, pa še kakšen liter domačega žganja jim podarimo, tako da drugič spet rajši pridejo.

Glede na vse navedeno ne vidim nobenega razloga, da bi mi morali zaradi nekaterih kratkotrajnih biznisov in nezanesljivih poslov uničiti naravo, in si stem poslabšati kakovost življenja, če pa vidimo da nam denar v naravi raste sam, brez kakršnega koli velikega napora in stresa.

Res pa je da nekatera naša mladina pod takimi enostavnimi naravnimi pogoji ne zna živeti, zaradi tega gredo rajši v tujino.

Kot dotek temu prispevku pa vam vsem priporočam, da si za premislek preberete še tole stran na spodnji pripeti povezavi z naslovom, Zakaj Krajinski park Goričko? TUKAJ: https://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q= ... N6Fu74lrNg

Pa še, da dodam ... Nekateri mladi iz urbaniziranega okolja iščemo pobeg v bolj umirjeno in skromno življenje in nekaj hišk na Goričkem sva si z mojo že ogledala. Res lepa pokrajina, hribčki, kmetije, prijazni ljudje, dobra hrana ... Ja, kaj pa hočeš več. Tudi kar nekaj turističnih kmetij, za katere mislim, da bodo vedno bolj obiskane.

Ni vse v tehnologiji in razvoju samem, mi smo ob vsem tem pozabili živeti. Samo hitimo in ne vprašamo se, kam in zakaj. Živimo življenje preko mobilnih telefonov, vse tisto pravo pa gre mimo nas. Zato je treba takšne kraje, kjer se živi s človeku prijazno hitrostjo in na človeku prijazen način, obvarovati ... Da se ne pozabi, da ni potrebno, da je življenje tako komplicirano, kot je to postalo v zadnjih nekaj letih, da za preživetje in umirjeno življenje ne potrebuješ veliko.

[Ri Majstor]

Nisam znao da ste toliko regionalno razjedinjeni.. Nekada bi se to reklo za nas, ali danas ne primjećujem takve stvari. Mi smo izgradili zavidnu mrežu autocesta i usput zanemarili željeznicu.. Meni je lijepo vidjeti kako se jedna lokalna pruga uzdiže u najviši mogući rang. Kod nas se o novoj riječkoj pruzi govori samo u sklopu predizbornog folklora! A vaš projekt ulazi u finale..

[Ljubitelj]

Nisam znao da ste toliko regionalno razjedinjeni.. Nekada bi se to reklo za nas, ali danas ne primjećujem takve stvari. Mi smo izgradili zavidnu mrežu autocesta i usput zanemarili željeznicu.. Meni je lijepo vidjeti kako se jedna lokalna pruga uzdiže u najviši mogući rang. Kod nas se o novoj riječkoj pruzi govori samo u sklopu predizbornog folklora! A vaš projekt ulazi u finale..

Majstor, majstor, to ni lokalna proga, temveč 5. pan evropski koridor, podobno kot vaša reška proga.

LPL

[jurij]

@ Juri
Tole mi ni čisto jasno. Jaz vem za Mursko republiko 1919, toda ta nima nobene zveze z železno zaveso postavljeno po 2. svetovni vojni, prvič omenjeno v Chrvhilovem govoru 1946.

Tile Prekmurci so se pa jako pozno podali na gastarbajt. Železna zavesa je padla komaj leta 1990 (https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDelezna_zavesa), pa še Jugoslavije ni ločevala od zahoda........... Večina jih je odšla na delo v tujino konec 60 (po gospodarski reformi 1965) in v začetku 70-desetih.

LPL

Če bi vam želel popolnoma natančno razložiti potek naše zgodovine in življenja ob Muri, od ustanovitve Murske Republike pa do druge svetovne vojne in naprej do današnjih dni, potem bi tukaj moral napisati eno debelo knjigo, za katero bi porabil najmanj dve leti pisanja, zato sem vam v mojih prejšnjih prispevkih vso zadevo napisal bolj na grobo, ker mi podrobno pojasnjevanje vzame preveč časa za uživanje zunaj v naravi, poleg tega pa bi se z nevem kakšnim nadaljnim podrobnim pojasnjevanjem tukaj preveč odvojili od dejanske teme o Elektrifikaciji proge Pragersko Hodoš.

Glede na to vam bom v tem prispevku samo na kratko pojasnil, na kakšen način so naši Gastarbeiterji takoj po drugi svetovni vojni odšli v tujino.

Za možnost odhoda iz Prekmurja v tujino je v tistih povojnih časih pa vse do šestdesetih obstajalo več nevarnih in za življenje tveganih načinov, tako je dosti ljudi izgubilo življenje na žici za železno zaveso, nekateri posamezniki pa so imeli srečo in so se mimo ostre meje vseeno prešvercali čez žico.

Tok reke Mure z svojimi vrtinci pa je bil v tistih časih bistveno višji kot danes, zato je bilo reko Muro takrat skoraj nemogoče preplavati, in še danes si marsikateri povprečen plavalec ne upa plavati čez Muro.

Takrat obstoječi mostovi čez Muro so bili noč in dan zastraženi, za prevoz z brodom čez reko Muro pa so takrat ljudje morali imeti posebne dovolilnice, tako da tudi čez muro navadni smrtniki niso tako zlahka prišli, kajti tisti ki so jo hoteli preplavati, so v glavnem za večno svoje kosti pustili pod valovi Mure.

Brodovi na reki Muri pa so bili ponoči izven obratovanja zaklenjeni in parkirani na Prleški strani, tako da se iz Prekmurja nihče ni mogel ponoči z brodom na črno odpeljati na drugo stran Mure, zato so nekateri poskušali oditi čez Muro v širni svet na tak način, da so ponoči plezali čez Muro po 150 metrov dolgi vrvi od broda, pri tem plezanju pa so tisti z slabo kondicijo omagali in jih je tudi reka Mura požrla.

V spomin na tiste čase pa imamo pri nas vsako leto ob brodu na reki Muri tekmovanje v plezanju po tej 150 metrov dolgi vrvi, da pa je to tekmovanje čim bolj podobno takratnim časom, ko so ljudje na črno odšli po vrvi v tujino brez kakršnega koli varnostnega pasu, tudi mi na tem tekmovanju ne uporabljamo nobenih varnostnih naprav, čeprav so na obalnih delih Mure spodaj ostri kamni, v sredini pa vodni vrtinci.

Opažam pa da je na tem našem vsakoletnem zgodovinskem spominskem srečanju, nas tekmovalcev vsako leto manj, tako da se nas da prešteti na prste ene roke, zato vas vse iz celotne Slovenije in drugih držav vljudno vabim, da naslednjič pridete k nam in skupaj z mano sami preizkusite na kakšen način so naši prvi Gastarbeiterji odšli v širni svet.

PS. Na tem tekmovanju lahko sodelujejo samo polnoletne osebe, katere z uradnim potrdilom soglašajo, da sami odgovarjajo za svoje življenje.

[cokla]

Nova pravila v Hodošu, le začasno do junija?
https://www.youtube.com/watch?v=pghSKEEqVUQ

Zakaj začasno?

[mkx]

Nova pravila v Hodošu, le začasno do junija?
https://www.youtube.com/watch?v=pghSKEEqVUQ

Zakaj začasno?

Po juniju bodo v širši okolici Hodoša dovoljene samo večsistemske lokomotive (npr. 3 kV=/25 kV~ ali pa dizel/električne)