Elektrifikacija proge Pragersko-Hodoš

[Ljubitelj]

Bisabre, že davno sem se odločil, da se s s tvojimi mnenji ne bom ukvarjal. Toda tale žaljivi zapis me je prepričal, da ti repliciram:

Za razumevanje problema ne potrebujemno diplomskih ali katerih drugih nalog, saj sta zahtevana geometrija ter matematika v tem primeru res enostavna. Največji krivec za tovrstne težave pa je nestrokovno načrtovanje rekonstrukcije oz. izgradnje prog ter postajališč.

S takim sranjem po forumu bi že lahko enkrat nehal. Stvar postaja že ogabna. Le kakšne strokovne reference imaš, da vsepovprek obsojaš ljudi nestrokovnosti, daj naštej prosim vsaj tri relevantna dela plod tvojega lastnega uma, da me boš prepričal o nasprotnem. Strokoven pregled problematike in primerjava različnih praks v citirani diplomski nalogi pa je po tvoje nepotrebna. Pa stvar sploh ni tako trivialna, še posebej na progah z mešanim prometom. Preberi si nalogo in boš mogoče marsikaj razumel, seveda če boš razumel na pogled dokaj preprosto geometrijo in matematiko kinematike vožnje v območju peronov, še zlasti v primeru mejnih krivinskih radijev in nadvišanj. Sicer pa načrt peronov z 550 mm višine v MS povsem ustreza smernicam UIC. Ali je pa zadeva izvedena v skladu s projektom je pa stvar nadzora in kolavdacije objektov. Kot je že bilo govora na forumu so problemi izraženi predvsem v lokih, Košana, in na omenjeni progi z zatikanjem vrat (neustrezno?) predelanih garnitur na eni od postaj v loku. Tako pa izpade, da ostajaš sralec na nivoju novinarskih strokovnjakov za gradnje.......

LPL

PS.: Razliko med sranjem in laganjem (po medijih) pa si poišči na enem od slovenskih portalov, recimo http://www.delo.si/zgodbe/sobotnaprilog ... nekoc.html, je lepo razloženo, tako da boš mogoče celo dojel.

LPL

[cokla]

Bisabre, že davno sem se odločil, da se s s tvojimi mnenji ne bom ukvarjal. Toda tale žaljivi zapis me je prepričal, da ti repliciram:

Za razumevanje problema ne potrebujemno diplomskih ali katerih drugih nalog, saj sta zahtevana geometrija ter matematika v tem primeru res enostavna. Največji krivec za tovrstne težave pa je nestrokovno načrtovanje rekonstrukcije oz. izgradnje prog ter postajališč.

S takim sranjem po forumu bi že lahko enkrat nehal. Stvar postaja že ogabna. Le kakšne strokovne reference imaš, da vsepovprek obsojaš ljudi nestrokovnosti, daj naštej prosim vsaj tri relevantna dela plod tvojega lastnega uma, da me boš prepričal o nasprotnem. Strokoven pregled problematike in primerjava različnih praks v citirani diplomski nalogi pa je po tvoje nepotrebna. Pa stvar sploh ni tako trivialna, še posebej na progah z mešanim prometom. Preberi si nalogo in boš mogoče marsikaj razumel, seveda če boš razumel na pogled dokaj preprosto geometrijo in matematiko kinematike vožnje v območju peronov, še zlasti v primeru mejnih krivinskih radijev in nadvišanj. Sicer pa načrt peronov z 550 mm višine v MS povsem ustreza smernicam UIC. Ali je pa zadeva izvedena v skladu s projektom je pa stvar nadzora in kolavdacije objektov. Kot je že bilo govora na forumu so problemi izraženi predvsem v lokih, Košana, in na omenjeni progi z zatikanjem vrat (neustrezno?) predelanih garnitur na eni od postaj v loku. Tako pa izpade, da ostajaš sralec na nivoju novinarskih strokovnjakov za gradnje.......

LPL

PS.: Razliko med sranjem in laganjem (po medijih) pa si poišči na enem od slovenskih portalov, recimo http://www.delo.si/zgodbe/sobotnaprilog ... nekoc.html, je lepo razloženo, tako da boš mogoče celo dojel.

LPL

@Ljubitelj....za tole pa zaslužiš

[bisabre]

Bisabre, že davno sem se odločil, da se s s tvojimi mnenji ne bom ukvarjal. Toda tale žaljivi zapis me je prepričal, da ti repliciram:

Za razumevanje problema ne potrebujemno diplomskih ali katerih drugih nalog, saj sta zahtevana geometrija ter matematika v tem primeru res enostavna. Največji krivec za tovrstne težave pa je nestrokovno načrtovanje rekonstrukcije oz. izgradnje prog ter postajališč.

S takim sranjem po forumu bi že lahko enkrat nehal. Stvar postaja že ogabna. Le kakšne strokovne reference imaš, da vsepovprek obsojaš ljudi nestrokovnosti, daj naštej prosim vsaj tri relevantna dela plod tvojega lastnega uma, da me boš prepričal o nasprotnem. Strokoven pregled problematike in primerjava različnih praks v citirani diplomski nalogi pa je po tvoje nepotrebna. Pa stvar sploh ni tako trivialna, še posebej na progah z mešanim prometom. Preberi si nalogo in boš mogoče marsikaj razumel, seveda če boš razumel na pogled dokaj preprosto geometrijo in matematiko kinematike vožnje v območju peronov, še zlasti v primeru mejnih krivinskih radijev in nadvišanj. Sicer pa načrt peronov z 550 mm višine v MS povsem ustreza smernicam UIC. Ali je pa zadeva izvedena v skladu s projektom je pa stvar nadzora in kolavdacije objektov. Kot je že bilo govora na forumu so problemi izraženi predvsem v lokih, Košana, in na omenjeni progi z zatikanjem vrat (neustrezno?) predelanih garnitur na eni od postaj v loku. Tako pa izpade, da ostajaš sralec na nivoju novinarskih strokovnjakov za gradnje.......

LPL

PS.: Razliko med sranjem in laganjem (po medijih) pa si poišči na enem od slovenskih portalov, recimo http://www.delo.si/zgodbe/sobotnaprilog ... nekoc.html, je lepo razloženo, tako da boš mogoče celo dojel.

LPL

Žaljiv vpis? Halo ! Sem bil do koga žaljiv, sem uporabil žaljivko-ke? NE, očitno pa je, da sem "STROKI" stopilna žulj, saj ob pojasnjevanju problematike distance med vozili ter peronom, krivinski problematiki in drugih težavah nimam ravno posluha za "strokovna" pojasnjevanja, saj diplomska naloga, ki si jo izpostavil ni odpravila težav. Sem jo pa prebral in kot železniški laik ter strojnik po izobrazbi avtorju nimam kaj očitati, saj se je potrudil, izdelek je korekten ter razumljiv tudi nestrkovnjaku, ki ga tovrstna problematika zanima.
Ne vem pa od kdaj se "STROKOVNJAKI" tako primitivno vedejo do sogovornika, ki ne želi nič drugega kakor izpostaviti problem in njegovo morebitno rešitev? Do vsakogar sem bil tukaj spoštljiv, včasih sicer cinično kritičen, nikoli pa zlonameren?
Problemi, ki jih žvečimo tukaj so nastali kot posledica STROKE in ne nas uporabnikov, v tem kontekstu sem se lotil dobronamernih kritik ter predlogov. Za rešitev ne potrebujemo vrhunskih matematikov ne fizikov, potrebujemo le nekaj logike in seveda dodatna sredstva. Pri mešanem prometu bi se lahko pred postajališčem naredil odcep (kretnica) in v nadljevanju kakšnih 300 m dolg ravnen tir ob peronu, ki se na koncu s kretnico ponovno poveže z obstoječo progo za mešani promet, ki lahko ohrani krivino. Dolžina prej omenjenega ravnega tira je simbolična, saj ne vem kakšne so zahteve oz. predpisi zanj v potniškem prometu. Ravni del odcepa bi se upotrabljal zgolj za potniški promet, distančni problem pri ukrivljeni progi med prvim srednjim ter zadnjim delom kompoziocije pa bi tako odpadel. Seveda pa obstaja še druga rešitev, to je konstrukcijski poseg v vozila, ki sem ga že omenjal (pomični podest pod vrati vagonov). Če bi vsa potniška tirna vozila opremili s tovrstnimi platformami potem prva varianta z izgradnjo dodatnega ravnega tira seveda odpade, saj ne bi bila več potrebna.
Če ti takemu razmišljanju praviš sranje, avtorja (mene) pa posredno poimenuješ s sralcem si se postavil v položaj človeka z določenimi primanjkljaji na področju čustvene inteligenc ter socilanih veščin, da težave z avtoriteto ne omenjam.
Škoda, ker ne premoreš kakovostnejših presežkov na prej omenjenih področjih, saj bi se s teboj dalo čisto lepo pogovarjati, čeprav ne jaz ne še kdo drug tukaj nismo ravno iz stroke. Imam občutek, da me imaš za malega človeka, kar je značilno za ljudi s pomanjkljivo avtoriteto ter plitkim globalnim razmišljanjem.
A ni hecno, pa samo o železnici oz. vlakih se menimo?

[električar]

Napisal/-a jurij:
Nekaj malenkosti o mojem bivšem delovnem mestu pa si lahko ogledaš na tem forumu, TUKAJ: viewtopic.php?f=18&t=7524

Aprila smo v tej temi razpravljali o daljnovodnih stebrih, ki baje kazijo krajino na Goričkem. Sedaj pa ugotovimo, da ima njihov oster kritik na dvorišču žerjav podobne višine.

lp

[Anzee]

@Ljubitelj....za tole pa zaslužiš

Se strinjam. Tale bisabre ima tak stil pisanja in odnos da me vsakic oci bolijo ko gledam njegove poste...

[cokla]

Žaljiv vpis? Halo ! Sem bil do koga žaljiv, sem uporabil žaljivko-ke? NE, očitno pa je, da sem "STROKI" stopilna žulj, saj ob pojasnjevanju problematike distance med vozili ter peronom, krivinski problematiki in drugih težavah nimam ravno posluha za "strokovna" pojasnjevanja, saj diplomska naloga, ki si jo izpostavil ni odpravila težav. Sem jo pa prebral in kot železniški laik ter strojnik po izobrazbi avtorju nimam kaj očitati, saj se je potrudil, izdelek je korekten ter razumljiv tudi nestrkovnjaku, ki ga tovrstna problematika zanima.
Ne vem pa od kdaj se "STROKOVNJAKI" tako primitivno vedejo do sogovornika, ki ne želi nič drugega kakor izpostaviti problem in njegovo morebitno rešitev? Do vsakogar sem bil tukaj spoštljiv, včasih sicer cinično kritičen, nikoli pa zlonameren?
Problemi, ki jih žvečimo tukaj so nastali kot posledica STROKE in ne nas uporabnikov, v tem kontekstu sem se lotil dobronamernih kritik ter predlogov. Za rešitev ne potrebujemo vrhunskih matematikov ne fizikov, potrebujemo le nekaj logike in seveda dodatna sredstva. Pri mešanem prometu bi se lahko pred postajališčem naredil odcep (kretnica) in v nadljevanju kakšnih 300 m dolg ravnen tir ob peronu, ki se na koncu s kretnico ponovno poveže z obstoječo progo za mešani promet, ki lahko ohrani krivino. Dolžina prej omenjenega ravnega tira je simbolična, saj ne vem kakšne so zahteve oz. predpisi zanj v potniškem prometu. Ravni del odcepa bi se upotrabljal zgolj za potniški promet, distančni problem pri ukrivljeni progi med prvim srednjim ter zadnjim delom kompoziocije pa bi tako odpadel. Seveda pa obstaja še druga rešitev, to je konstrukcijski poseg v vozila, ki sem ga že omenjal (pomični podest pod vrati vagonov). Če bi vsa potniška tirna vozila opremili s tovrstnimi platformami potem prva varianta z izgradnjo dodatnega ravnega tira seveda odpade, saj ne bi bila več potrebna.
Če ti takemu razmišljanju praviš sranje, avtorja (mene) pa posredno poimenuješ s sralcem si se postavil v položaj človeka z določenimi primanjkljaji na področju čustvene inteligenc ter socilanih veščin, da težave z avtoriteto ne omenjam.
Škoda, ker ne premoreš kakovostnejših presežkov na prej omenjenih področjih, saj bi se s teboj dalo čisto lepo pogovarjati, čeprav ne jaz ne še kdo drug tukaj nismo ravno iz stroke. Imam občutek, da me imaš za malega človeka, kar je značilno za ljudi s pomanjkljivo avtoriteto ter plitkim globalnim razmišljanjem.
A ni hecno, pa samo o železnici oz. vlakih se menimo?

Sej...ni žaljiva tvoja strokovnost....ampak tvoj način pisanja. Veš...so ljudje; in "ljudje". Tvoja strokovnost pa naj si razloži, kaj sem ti hotel objasnit.

[bisabre]

Tudim potniki smo ljudje, ne le strojevodje, premikači, prometniki itd.. Kolikor pa vem je železnica zaradi nas uporabnikov in ne prej naštetih, torej morajo biti razmere podrejene našim potrebam. Če nam kaj ni všeč imamo pravico napisati in opozoriti na to, stroka pa naj se potrudi, dsa bodo razmere kot je treba.
Sicer pa jaz z nikomer nimam težav pri komuniciranju, tako s strokovnjaki kakor "nestrokovnjaki, očitno je le med nama-nami težava, saj je očitno, da te-vas kritika zelo peče in jo težko sprejemaš. Ampak to ni moj problem, za te težave obstajajo drugi strokovnjaki ne jaz, jaz sem zgolj uporabnik železnice in njen navdušenec, vse drugo je zame drugotnega pomena.

[cokla]

Tudim potniki smo ljudje, ne le strojevodje, premikači, prometniki itd.. Kolikor pa vem je železnica zaradi nas uporabnikov in ne prej naštetih, torej morajo biti razmere podrejene našim potrebam. Če nam kaj ni všeč imamo pravico napisati in opozoriti na to, stroka pa naj se potrudi, dsa bodo razmere kot je treba.
Sicer pa jaz z nikomer nimam težav pri komuniciranju, tako s strokovnjaki kakor "nestrokovnjaki, očitno je le med nama-nami težava, saj je očitno, da te-vas kritika zelo peče in jo težko sprejemaš. Ampak to ni moj problem, za te težave obstajajo drugi strokovnjaki ne jaz, jaz sem zgolj uporabnik železnice in njen navdušenec, vse drugo je zame drugotnega pomena.

Pa ja. Ta bo...v stilu - vsi drugi so neumni, le jaz ne.

Kritika ( upravičena ) me nikoli ni pekla. Zakaj le....? Tiste strokovnjake pa si naroči na dom, če jih potrebuješ....jaz jih ne.

[petindvajsetka]

Ali nebi bilo smotrno prestaviti zadnjih par prispevkov, v katerih je vključen uporabnik @bisabre v kakšno drugo temo ali pa v to temo - med drugim tudi moj prispevek?

Zadnjih 5 strani ni zaznati kakšnega kvalitetnega prispevka na temo Elektrifikacija proge Pragersko-Hodoš, še več, dosti je prispevkov, ki so čisto mimo.

[jurij]

Aprila smo v tej temi razpravljali o daljnovodnih stebrih, ki baje kazijo krajino na Goričkem. Sedaj pa ugotovimo, da ima njihov oster kritik na dvorišču žerjav podobne višine.

lp

Res je da daljnovodni stebri po mojem mnenju in pa po mnenju predstavnikov Krajinskega parka Goričko, kazijo krajino na Goričkem, res pa je tudi, da jaz osebno zaradi tega dejstva nisem oster kritik daljnovoda.

Pravi ostri kritiki so pa tisti ljudje, kateri so z svojim posredovanjem ustavili nadaljno gradnjo daljnovoda, tako da gradnja daljnovoda že nekaj mesecev stoji, dostopi do nedokončanih stebrov so pri tem popolnoma zaprti z debelo zabetonirano jekleno ograjo, nekateri že dokončani stebri pa so delno tudi že v fazi rušenja, oziroma demontaže.

55 let star žerjav pa je ob miniaturni železnici postal ena od mnogih znamenitosti Goričkega, zato ga je po mnenju predstavnikov Krajinskega parka Goričko potrebno zaščititi in ohraniti, kot kulturno dediščino, pri tem pa ta mini žerjav z svojo pritlikavo višino in z vsemi ostalimi zelo majhnimi karekterističnimi dimenzijami še zdaleč ne doseže niti polovico višine enega daljnovodnega stebra.

Glede na vsa navedena dejstva je tvoja navedena ugotovitev popolnoma napačna.

LP Jurij

[električar]

Jurij,

Na tem forumu si bil najostrejši kritik daljnovoda, zato sem te moral malo zbosti, ko sem videl tvoj žerjav, ki ga skromno imenuješ pritlikav, čeprav seže vsaj 20 m visoko.
Za tiste ki ovirajo gradnjo, pa bi se našel kak ustreznejši izraz kot ostri kritiki. Prostorski načrtovalci so pred 7 in več leti morda res spregledali njihove pridobljene pravice, zato me čudi, kako se ves ta čas niso uspeli zmeniti, saj so se morali lastniki klinike že tedaj oglasiti. Ali investitor ni imel maneverskega prostora ali mu ga niso dali?

Lep pozdrav,

[casar]

Tisto, kar meni pri tej zadevi ni jasno, kako so lahko oboji dobili gradbeno dovoljenje za gradnjo klinike in daljnovoda, če je med njima manj kot 15 m razdalje, saj v tem primeru naj ne bi bilo mogoče dobiti gradbenega dovoljenja brez soglasja druge strani. Če je več kot 15 m, potem pa ne vem, kje in zakaj je sploh problem. Če se z avtom pelješ po cesti med njima, je tako na oko težko reči, kolikšna je razdalja, saj je ravno tu nekje ... Tudi ne bi bil noben problem premakniti tako klinike kot daljnovoda za kak meter stran, če bi se to upoštevalo pred začetkom gradnje, kar mi ravno tako ni jasno, zakaj so silili tako skupaj.

Drugače pa so prizadevanja, da bi ta 110 kV daljnovod naj bil pod zemljo, zgrešena, saj je med vsemi električnimi vodi na Goričkem (pa z izjemo 110 kV daljnovodov Ljutomer - Murska Sobota, Ljutomer - Lendava in Radenci - Murska Sobota tudi v celem Prekmurju) ravno ta vod z naskokom najmanj primeren za podzemno izvedbo. Najprej bi pod zemljo morali spraviti vse nizkonapetostne in srednjenapetostne vode, ki pod zemljo bistveno boljše delujejo, je pa zdaj z njimi po zraku prepredeno celo Prekmurje. In potem je smešno, da nekdo hoče imeti 110 kV daljnovod pod zemljo, hkrati ga pa ne moti, da ima okrog hiše pajčevino 400 V vodov pa še kak 20 kV daljnovod ali dva mu gresta mimo.

Aleš

[jurij]

Tisto, kar meni pri tej zadevi ni jasno, kako so lahko oboji dobili gradbeno dovoljenje za gradnjo klinike in daljnovoda, če je med njima manj kot 15 m razdalje, saj v tem primeru naj ne bi bilo mogoče dobiti gradbenega dovoljenja brez soglasja druge strani. Če je več kot 15 m, potem pa ne vem, kje in zakaj je sploh problem. Če se z avtom pelješ po cesti med njima, je tako na oko težko reči, kolikšna je razdalja, saj je ravno tu nekje ... Tudi ne bi bil noben problem premakniti tako klinike kot daljnovoda za kak meter stran, če bi se to upoštevalo pred začetkom gradnje, kar mi ravno tako ni jasno, zakaj so silili tako skupaj.

Aleš

Čisto preprosto, Daljnovod je bil v času gradnje klinike predviden pod zemljo in bi v tem primeru potekal vsaj 200 metrov stran od klinike po polnoma drugi trasi.

Na tej vsaj 200 metrov od klinike oddaljeni trasi pa nikoli ni bilo izdanih vseh soglasij za zračno izvedbo daljnovoda, zato je pri gradnji zračne izvedbe na hitro prišlo do spremembe trase, katera gre sedaj tik mimo klinike.

In če so navedbe v sredstvih javnega obveščanja točne, potem je največji problem v tem, da ta hitra sprememba trase daljnovoda, katera sedaj vodi mimo klinike sploh ni vrisana v prostorski ali gradbeni načrt, na osnovi katerega bi lahko dobili gradbeno dovoljenje za ta odsek daljnovoda, tako da se v tem primeru ta odsek daljnovoda mimo klinike najverjetneje obravnava kot črna gradnja.

LP Jurij

[casar]

Čisto preprosto, Daljnovod je bil v času gradnje klinike predviden pod zemljo in bi v tem primeru potekal vsaj 200 metrov stran od klinike po polnoma drugi trasi.

Jaz sem tudi slišal, da naj bi po prvotnih načrtih tam daljnovod potekal po drugi trasi in sicer po drugi strani glavne ceste in na drugi strani hiš ob glavni cesti. Je pa res, da je do tja več kot 200 m, verjetno celo dvakratnik tega. Zdaj ne vem ali misliva na isto ali ne. Ker za to, da naj bi ta daljnovod bil predviden pod zemljo, nisem slišal še nikoli. Res je pa to bila želja kar nekaj ljudi, ki živijo v bližini daljnovoda. Vseeno pomeni to, da je klinika potem verjetno zgrajena pravilno. Recimo.

Na tej vsaj 200 metrov od klinike oddaljeni trasi pa nikoli ni bilo izdanih vseh soglasij za zračno izvedbo daljnovoda, zato je pri gradnji zračne izvedbe na hitro prišlo do spremembe trase, katera gre sedaj tik mimo klinike.

In zakaj se je potem pri spremembi trase Elektro silil tako blizu takrat že obstoječe (ali vsaj uradno načrtovane) klinike? Če bi takrat traso prestavili še za kak meter dlje stran, bi to bila zanemarljiva malenkost. In ne bi bilo nikakršnih težav in zapletov. Zdaj prestaviti daljnovod je pa seveda vse prej kot enostavno in poceni.

In če so navedbe v sredstvih javnega obveščanja točne, potem je največji problem v tem, da ta hitra sprememba trase daljnovoda, katera sedaj vodi mimo klinike sploh ni vrisana v prostorski ali gradbeni načrt, na osnovi katerega bi lahko dobili gradbeno dovoljenje za ta odsek daljnovoda, tako da se v tem primeru ta odsek daljnovoda mimo klinike najverjetneje obravnava kot črna gradnja.

A to pomeni, da je nek uradnik zaradi malomarnosti ali celo namerno izdal Elektru gradbeno dovoljenje, čeprav sploh niso bili izpolnjeni pogoji za njegovo izdajo (ni bilo vseh soglasij, očitno vsaj od lastnikov klinike ne)?

Aleš

[bisabre]

Ali nebi bilo smotrno prestaviti zadnjih par prispevkov, v katerih je vključen uporabnik @bisabre v kakšno drugo temo ali pa v to temo - med drugim tudi moj prispevek?

Zadnjih 5 strani ni zaznati kakšnega kvalitetnega prispevka na temo Elektrifikacija proge Pragersko-Hodoš, še več, dosti je prispevkov, ki so čisto mimo.

Smotrno bi bilo, da se proga Pragrsko - Hodoš tudi dejansko prične uporabljati po naših pričakovanjih, ki smo jo pomagali tudi sofinancirati. Ni ne udobnejših potniških garnitur, z elektriko je še vedno križ, vlaki so zastareli, hitrost skoraj enake. Če se to ne tiče teme resnično ne razumem kaj bi se potem moralo pisati? A kako smo mali ljudje (z izejomo strokovnajkov na želenici in v poltiki) srečni, da strokovnjaki pri načrtovanju omenjene proge niso bili sposobni predvideti distančnih tveganj oz. odstopanj na krivinskih odsekih s postajališči ali brez njih, da drugih "malenkosti" ne omenjam?
Očitno nekoga kritika zelo moti, saj si drugače ne znam predstavljati tolikšne količine zajedljivih, podcenjujočih ter tudi žaljivih odgovorov na moj račun.
Moram pa povedati, da sem se včeraj peljal s Citadelo, zanimivo da je bil "speise wagen" zelo dobro ohlajen, otali vagoni pa ne, čeprav je klima delovala. Ker smo do sedaj brali kopico opravičil na račun različnih klimatskih diskrepanc po naših vlakih me seveda zanima, zakaj potem na istem vlaku tolikšna razlika med različnimi vagoni? Lahko pa povem, da je klima na celi poti do Hodoša delovala tako kot sem opisal, v nekaterih vagonih bolje, drugih slabše, v nekaterih se je pa še čutilo ni.