Elektrifikacija proge Pragersko-Hodoš

Vse okoli slovenskega nacionalnega železniškega operaterja.
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3145
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: Elektrifikacija proge Pragersko-Hodoš

OdgovorNapisal/-a Re 4/4 » 19.09.2016, 11:36

casar napisal/-a:
Sem pa ob tem tam na steni videl zemljevid daljnovodnega omrežja po Prekmurju. Žal se mu nisem mogel dovolj približati, da bi videl vse podrobnosti.

http://www.elektro-maribor.si/index.php ... -o-omrezju

Torej so povezani, ampak posredno, kar je razlika od neposredno.
casar
Kurjač
Kurjač
Prispevkov: 40
Pridružen: 01.06.2016, 11:01

Re: Elektrifikacija proge Pragersko-Hodoš

OdgovorNapisal/-a casar » 19.09.2016, 11:53

mkx napisal/-a:Jaz bi pričakoval, da nižjenapetostne daljnovode morda celo zgradijo v obliki zanke, ki pa je v normalnem obratovanju nekje prekinjena in so torej odseki napajani le iz ene strani. V primeru potrebe bi lahko dva odseka spojili.


No, saj ravno to počnejo na 20 kV sistemu. Žal sicer ne povsod. Ampak jaz bi pričakoval, da so te zanke v normalnem obratovanju povezane. In da se potem, ko odleti en RTP, za končnega uporabnika ne zgodi nič. In ko odleti en daljnovod (katerikoli), da se tudi ne zgodi nič. In da so 400 V vodi povezani vsaj na dva TP-ja in se v primeru, če odleti en TP, tudi ne zgodi nič.

holding napisal/-a:..očitno so šele sedaj učene glave ugotovile, da se fizikalnih zakonov ne da "okol' pr'našat'".... #-o ....


Učene glave to že vedo, mogoče so šele sedaj to ugotovile glave na položajih, a te glave niso učene.

holding napisal/-a:...na Hodošu je pa v praksi šele zdaj zagustilo..... :mrgreen: ...saj je do sedaj 25KV elok šel sam okrog, dizel pa tud'..... :mrgreen: ...majku jim blentavu.....(tistim iz prve vrstice).....


Pa kaj, a na Hodošu nimajo ves čas v pripravljenosti ene dieselske lokomotive? To se mi pa zdi skrajno neresno in neprofesionalno, če tega nimajo.

Re 4/4 napisal/-a:240 mm2 bakreni kabel položen v zemljo, če se že pogovarjamo o večih lokomotivah na tiru. Če hočeš prosti vod z 70 mm2 imaš okoli 270 A, 140 pa 350 A.


Pa to obstaja kje v praksi, 20 kV daljnovod po bakrenem kablu s presekom vodnikov 240 mm²? Kar sem jaz videl, Elektro pri vseh zemeljskih kablih nad 10 mm² uporablja aluminij. 20 kV daljnovod, ki gre mimo nas (po zraku) ima aluminijaste žice preseka 35 mm². Sicer se v normalnih razmerah preko njega napajata le dva TP-ja, je pa eden tistih primerkov v "prekinjeni zanki" in bi se vsaj teoretično preko njega dalo napajati zelo veliko območje, celo med različnimi RTP-ji bi se preko njega dalo prehajati.

Re 4/4 napisal/-a:Koren je zaradi 3 faznega sistem. Večina to rada pozabi.


A potem spadam v ono pozabljivo večino? Lahko to podrobneje razložiš? Jaz namreč moči posameznih faz v trifaznem sistemu kar seštevam, oz. množim s 3, če je govora po uravnoteženih sistemih, kar seveda je, ko govorimo o največji mogoči moči trifaznega sistema.

Aleš
Uporabniški avatar
mkx
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3423
Pridružen: 20.03.2011, 9:03
Kraj: Dolenjska

Re: Elektrifikacija proge Pragersko-Hodoš

OdgovorNapisal/-a mkx » 19.09.2016, 12:11

casar napisal/-a:
mkx napisal/-a:Jaz bi pričakoval, da nižjenapetostne daljnovode morda celo zgradijo v obliki zanke, ki pa je v normalnem obratovanju nekje prekinjena in so torej odseki napajani le iz ene strani. V primeru potrebe bi lahko dva odseka spojili.


No, saj ravno to počnejo na 20 kV sistemu. Žal sicer ne povsod. Ampak jaz bi pričakoval, da so te zanke v normalnem obratovanju povezane. In da se potem, ko odleti en RTP, za končnega uporabnika ne zgodi nič. In ko odleti en daljnovod (katerikoli), da se tudi ne zgodi nič. In da so 400 V vodi povezani vsaj na dva TP-ja in se v primeru, če odleti en TP, tudi ne zgodi nič.

Tukaj sta dva nasprotujoča si momenta: izgube zaradi nenadziranih tokov proti času izpada pri končnem uporabniku. Oboje seveda izraženo v isti enoti (EUR).

Izgube bi nastajale stalno, izpadi pa so že sedaj kar redki. Pri obratovanju v zankah je lahko sistem dodatno podvržen izpadom prav zaradi slabo nadzorovanih tokov (možnost preobremenitev). Vsi večji razpadi DV sistema v SFRJ v 1980-tih letih so bili tako ali drugače povezani z neenakometnim delovanjem daljnovodov v zankah on slabo regulacijo.

Tudi sicer je delovanje v zankah velik problem, na višjih napetostnih nivojih se vgrajuje t.i. prečne transformatorje, kjer je razlika v napetostih obeh strani (težko je reči, da imajo primar in sekundar) minimalna, namenjeni pa so regulaciji moči, ki teče po nekem daljnovodu.
LP, Metod
električar
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 308
Pridružen: 17.08.2006, 13:47

Re: Elektrifikacija proge Pragersko-Hodoš

OdgovorNapisal/-a električar » 19.09.2016, 22:48

Ob modrovanju o trifaznih sistemih bi dodal, da se kot nazivna napetost podaja medfazna napetost, zato se moči računa s V3 in ne s 3. Mislim, da bi moral vsak, ki kaj ve o elektro energetiki oz močnostni elektrotehniki, poznati pomen faktorjev V3 in V2.
Kar se tiče zazankanosti je tako, da se SN vodi napajajo radialno iz enega RTP, zanka do sosednjega RTP pa je prekinjena. Po potrebi in pod določenimi pogoji jo je možno skleniti. Na vsaki 20 kV veji je več TP-jev 20/0,4 kV. Načeloma je v vsakem možno prekiniti dovod iz matične in preklopiti na sosednjo RTP. Poleg razlogov ki sta jih navedla mkx in Re4/4, je pomemben razlog za enostransko napajanje, morda celo odločilni, koncept zaščite SN omrežja. Ta so ščitena proti preobremenitvam, kratkim stikom z neusmerjeno zaščito, zemeljskostična pa je lahko usmerjena. V zazankanih omrežjih 110 kV in višjih napetosti potekajo daljnovodi vedno od ene RTP do druge (izjemoma kak odcep v tretjo točko). V teh vodih so na obeh koncih vgrajene distančne zaščite, ki so sposobne zaznati smer in oddaljenost okvare ter selektivno izklopiti le vod v okvari. Pri SN omrežjih pa bi bila distančna zaščita prvič dražja, drugič pa bi zaradi razvejanosti nekega odcepa z množico TPjev in poleg tega še možnosti spreminjanja topologije (dodatne veje) neuporabna, ker bi jo težko nastavili. Če upoštevamo, da je največ okvar na samih vodih, ki jih v takih primerih zaščita izklopi z vseh strani, od koder bi lahko dotekal tok na mesto okvare, je jasno, da bi bili ob okvari na dvostransko napajanih vodih v temi vsi porabniki, nanizani na nekem vodu med RTP A in B, če pa so napajani enostransko, jih je v temi tako rekoč pol manj.
Poznamo izjeme na 35 kV omrežju, kjer imajo nekateri vodi, ki običajno povezujejo dve RTP, torej so zazankani, tudi distančne releje. Svoj čas je 35 kV nivo imel podobno vlogo kot danes 110 kV, vendar počasi (že več kot 30 let) odmira. Ob tem bi dodal, da se v Sloveniji razmišlja tudi o prehodu na 20 kV v 10 kV mestnih omrežjih, in ukinjanju 220 kV in prehodu na 400 kV. Končna shema prenosa in razdeljevanja energije bi bila 400/110/20/0,4 kV (čez nekaj desetletij).
lp
Zadnjič spremenil električar, dne 20.09.2016, 6:32, skupaj popravljeno 4 krat.
električar
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 308
Pridružen: 17.08.2006, 13:47

Re: Elektrifikacija proge Pragersko-Hodoš

OdgovorNapisal/-a električar » 19.09.2016, 23:07

Glede obremenljivosti kablov velja, da enožilni Cu 240 mm2 s PVC ali polietilensko izolacijo prenese okoli 500 A trajnega toka, Al 150 mm2 pa okoli 300 A. Prostozračni vodi imajo pri enakem preseku večjo obremenljivost zaradi boljšega hlajenja. Preseki prostozračnih SN vodov so zato običajno manjši (70 do 150 mm2).
Glede prenosnih zmogljivosti izmeničnega SN omrežja pa sem enkrat že nekje na forumu napisal, da se energija z znosnimi izgubami prenaša na toliko km, kot je nazivna napetost v kV (izkustveno pravilo, ki približno velja tudi za druge napetostne nivoje).
Če se vrnem na progo Pragersko Hodoš, so vse ENP napajane po dveh 20 kV vodih iz iste RTP 110/20 kV. En vod je dovolj za celo breme, drugi je rezerva. Nazivna moč vsake ENP je skupaj 6 MW, kar je povsem dovolj za obseg prometa in vlečne zahteve na posameznih odsekih. DC omrežje je zazankano, zato lahko vlak (ali več vlakov) po Kirchoffovih zakonih vleče tok iz obeh sosednjih ENP. Najbrž v naslednjih 20 letih ne bo potrebe, da bi ena ENP napajala 10 lokomotiv.

lp
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3145
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: Elektrifikacija proge Pragersko-Hodoš

OdgovorNapisal/-a Re 4/4 » 20.09.2016, 10:21

casar napisal/-a:Pa to obstaja kje v praksi, 20 kV daljnovod po bakrenem kablu s presekom vodnikov 240 mm²? Kar sem jaz videl, Elektro pri vseh zemeljskih kablih nad 10 mm² uporablja aluminij.


Beri podrobno. Bakreni kabel položen v zemljo. :wink: Nadzemni vodi takšnih dimenzij so že 110 kV. 220 kV navzgor pa že 490/65 al/fe mm2.
casar napisal/-a:
A potem spadam v ono pozabljivo večino? Lahko to podrobneje razložiš? Jaz namreč moči posameznih faz v trifaznem sistemu kar seštevam, oz. množim s 3, če je govora po uravnoteženih sistemih, kar seveda je, ko govorimo o največji mogoči moči trifaznega sistema.

Aleš


Ti računaš s kompleksno navidezno močjo S = S1 + S2 + S3. Kar koristi potem, če se igramo z jQ. Ampak pravilni izraz je koren 3 krat U (medfazna; vedno podana) krat I.

Tisto, kar delaš ti narobe je, da z medfazno napetostjo računaš moč ene faze. Torej tvoj pravilni izračun bi bil S = 3 krat Uf krat If. Pri čemer je f oznaka za fazno. Razen, če to upoštevaš.
defy
Pom. strojevodje
Pom. strojevodje
Prispevkov: 63
Pridružen: 25.04.2010, 16:39

Re: Elektrifikacija proge Pragersko-Hodoš

OdgovorNapisal/-a defy » 20.09.2016, 16:06

Offtopic, ampak vidim, da ste tu strokovnjaki, kar se tiče elektroenergetskega omrežja, tako da bom vseeno vprašal: še kot mulc v osnovni šoli sem se vozil s kolesom po naših okoliških občinah (recimo Domžale-Moravče-Litija) in risal karto srednje napetostnega omrežja s transformatorskimi postajami. Pa me zanima, je takšna karta 20 kV daljnovodov dostopna kje na internetu? Sem že velikokrat iskal, pa ne najdem nič...
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3145
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: Elektrifikacija proge Pragersko-Hodoš

OdgovorNapisal/-a Re 4/4 » 20.09.2016, 18:34

defy napisal/-a:Pa me zanima, je takšna karta 20 kV daljnovodov dostopna kje na internetu? Sem že velikokrat iskal, pa ne najdem nič...


Takšno enoplono shemo lahko dobiš samo pri distribucijskem operaterju, ki ima v lasti to omrežje. Karte so zeeeeeellllllooooooo obsežne. :wink:
gorican
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 405
Pridružen: 28.02.2013, 19:48

Re: Elektrifikacija proge Pragersko-Hodoš

OdgovorNapisal/-a gorican » 09.10.2016, 17:37

Kaj je sedaj s tem daljnovodom Murska Sobota–Mačkovci :?:
Se na papirjih ali na terenu kaj (spet) premika ?
Uporabniški avatar
jurij
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 517
Pridružen: 20.11.2011, 23:13
Kraj: Prosečka vas Mačkovci

Re: Elektrifikacija proge Pragersko-Hodoš

OdgovorNapisal/-a jurij » 10.10.2016, 9:58

gorican napisal/-a:Kaj je sedaj s tem daljnovodom Murska Sobota–Mačkovci :?:
Se na papirjih ali na terenu kaj (spet) premika ?


Nevem kako je na papirjih, na terenu pa se v fizičnem smislu tudi nič ne premika, pri tem pa si verjetno tudi nihče več ne beli glave, kajti kot je bilo že povedano, vlaki z elektro vleko na tem odseku proge redno vozijo brez nedokončanega daljnovoda. :thumbupr
EG 3100
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 471
Pridružen: 16.05.2007, 12:53
Kraj: Primorska

Re: Elektrifikacija proge Pragersko-Hodoš

OdgovorNapisal/-a EG 3100 » 11.10.2016, 22:37

jurij napisal/-a:
gorican napisal/-a:Kaj je sedaj s tem daljnovodom Murska Sobota–Mačkovci :?:
Se na papirjih ali na terenu kaj (spet) premika ?


Nevem kako je na papirjih, na terenu pa se v fizičnem smislu tudi nič ne premika, pri tem pa si verjetno tudi nihče več ne beli glave, kajti kot je bilo že povedano, vlaki z elektro vleko na tem odseku proge redno vozijo brez nedokončanega daljnovoda. :thumbupr


Če je med Mursko Soboto in Hodošem samo en tovorni vlak ne sme biti problema, razen precej nizke napetosti v bližini Hodoša. V nasprostno smer pa je itak padec...
električar
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 308
Pridružen: 17.08.2006, 13:47

Re: Elektrifikacija proge Pragersko-Hodoš

OdgovorNapisal/-a električar » 28.10.2016, 21:05

Za vse ki jih skrbi električno napajanje proge na Goričkem: te dni sem imel priložnost pri kompetentnem kolegu, poznavalcu prekmurskega omrežja preveriti, kako trenutno deluje. V celoti je potrdil mojo teorijo, ki sem jo postavil 7.7.2016, kakih 11 strani nazaj, le da oba TR 4 MVA 35/20 kV delujeta vzporedno, ker je javni odjem rahlo prevelik za enega. Ne vem, ali so pristojni brali ta forum :lol:
Res pa ni imel podatka, kako napredujejo papirji za manjkajoči kos DV.
Kot poročajo strojevodje, pri trenutnem režimu ni problemov. Ujema se tudi navedba @EG 3100 nekaj postov nazaj, da je v Hodošu, le 8 km od ENP včasih nizka napetost VM, kadar kak težji vlak pleza od Dankovec proti Stanjevcem.

Lp
Uporabniški avatar
petindvajsetka
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 792
Pridružen: 28.08.2011, 19:57

Re: Elektrifikacija proge Pragersko-Hodoš

OdgovorNapisal/-a petindvajsetka » 29.10.2016, 17:33

EG 3100 napisal/-a:Če je med Mursko Soboto in Hodošem samo en tovorni vlak ne sme biti problema, razen precej nizke napetosti v bližini Hodoša. V nasprostno smer pa je itak padec...


To nebo ravno držalo. Proga se vzpenja v obe smeri in sicer je najvišja točka nekje na sredini predora Stanjevci.
Uporabniški avatar
jurij
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 517
Pridružen: 20.11.2011, 23:13
Kraj: Prosečka vas Mačkovci

Re: Elektrifikacija proge Pragersko-Hodoš

OdgovorNapisal/-a jurij » 30.10.2016, 21:23

petindvajsetka napisal/-a:
EG 3100 napisal/-a:Če je med Mursko Soboto in Hodošem samo en tovorni vlak ne sme biti problema, razen precej nizke napetosti v bližini Hodoša. V nasprostno smer pa je itak padec...


To nebo ravno držalo. Proga se vzpenja v obe smeri in sicer je najvišja točka nekje na sredini predora Stanjevci.


Točno tako je, najvišja točka je v predoru Stanjevci, in sicer pri tem znaku od koder poteka padec proge v obe smeri.

Slika

Slika
Uporabniški avatar
igor72
Mojster
Mojster
Prispevkov: 4525
Pridružen: 28.09.2005, 17:07
Kraj: Primorje

Re: Elektrifikacija proge Pragersko-Hodoš

OdgovorNapisal/-a igor72 » 31.10.2016, 8:51

Ne me hecat....a 2.promila na manj kot kilometru dolžine, vi smatrate za Vzpon??
LEP DAN
Igor

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 8 gostov