Elektrifikacija proge Pragersko-Hodoš

[mkx]

...C kanal pa deluje kot voki-toki.

Ali taka zveza deluje tudi na področju, kjer sicer RDZ sistema ni?

[038]

Da, tudi po progi.

[cokla]

Da, tudi po progi.

Med dvema lokomotivama...ali napravama na isti frekvenci.

[sraka1]

Pozdravljeni,

dolgo let že bralec foruma, prvič objavljam.

Morda kdo ve, katera garnitura od elektrifikacije naprej (oz. trenutno) opravlja dolžnost za RG 640 "Prekmurje"?

Najlepša hvala vnaprej.

[038]

Obicajno se zmeraj 711 ali 713, sicer pa ni vec nekega pravila glede na zdesetkanost voznega parka potniskega prometa. Vse kar je na voljo in kar lahko vozi.

[bisabre]

Fičoti zihr vozijo in bodo še kar en lep čas, tako kot še vedno stoje v Pragerskem vsaj 6-8 minut, čeprav se ne ve zakaj in komu na čast.

[električar]

Informacije ©038 o težavah, s katerimi se spopadajo zaradi omejitev pri napajanju goričke proge, mi niso dale miru, zato sem preučil, kako se delijo obremenitve med ENP-ji. Pri vožnji zaporednih vlakov s Hodoša proti MS v postajnem razmiku ne bi smelo biti problemov, razen pri hkratni speljavi na Hodošu in v Dankovcih, ko ves tok priteče iz ENP G. Petrovci. V obratni smeri bi smel vlak iz MS nekaj minut potem, ko je predhodni vlak zapustil Dankovce oz. je že prišel do vrha vzpona Stanjevci.
Pod določenimi pogoji je možna tudi vožnja nasproti vozečih težjih vlakov. Bistvo je, da se dva vlaka sočasno ne vzpenjata na območju, ki ga pretežno napaja ENP G.P. Zato je smiselno, da vlak iz Hodoša krene kakih 10 minut prej kot iz MS. Tudi brez omejitve je bolje, da krene kakih 5 minut prej zaradi daljšega odseka 17 km vs 13 km, sicer dlje čaka v Dankovcih. Smiselno je tudi, da se za križanje ustavi vlak s Hodoša, ker mu ni treba speljevati v vzpon.
Važno je, da je vlak iz Hodoša na vrhu vzpona, ko je vlak iz MS še v položnem delu in vleče večji del toka iz ENP MS. Ko se prvi spušča proti Dankovcem, se oni iz MS toliko približa, da se poveča njegov delež toka iz ENP G.P. Pri vožnji od Hodoša proti Stanjevcem tok brižite ne bi smel kaj dosti preseči 700 A. Če velja pogoj, da ENP G. Petrovci na 20 kV strani lahko vzame do 75 A, je max tok na 3 kV strani cca 750 A. (Ne vem točno, kje je vzpon na severni strani največji, predvidevam da med ENP in tunelom.) Padci napetosti so v neugodnem primeru okoli 250 V, ob speljavi na Hodošu pa tudi preko 300 V.
V obratni smeri lahko vlak od MS do vrha vzpona Stanjevci vleče tudi 900 A, ker del toka tudi na vrhu priteče iz ENP MS. Ob tem bi moral vlak iz Dk proti MS, čeprav je prispel 2 do 3 min prej, po križanju kreniti šele, ko drugi pride čez vrh oz. počakati še kakih 5 min po njegovem prevozu. (Tu bi zelo pomagala komunikacija z dispečerjem). Na ta način bi vlak iz MS v Hodoš prispel v cca 32 minutah, iz Hodoša v MS pa s čakanjem v 43 minutah. Tak cikel bi se lahko ponovil na 3/4 ure, kar je teoretično (če ni drugih omejitev) 32 parov vlakov v 24h.
To je vsekakor bolje, kot če vozi naenkrat le v eno smer, za kar porabi vsak pol ure, interval za par pa traja vsaj 63 minut oz 18 minut dlje od predlaganega. Brez omejitev bi bil interval upoštevajoč križanje 37 min oz 8 min manj od predlaganega. Pri dizelski vleki z regani bi enako težak vlak potreboval kakih 45 min, s križanjem pa bi interval za par vlakov trajal 56 min.
Morda bo kdo v praksi preveril mojo teorijo.

lp

[urban120]

... po križanju kreniti šele, ko drugi pride čez vrh oz. počakati še kakih 5 min po njegovem prevozu. (Tu bi zelo pomagala komunikacija z dispečerjem). ...

Pomojem še to ne, saj strojevodja lahko vidi napetost v vozni mreži in krene, ko vidi, da se napetost spet viša.

[električar]

Pomojem še to ne, saj strojevodja lahko vidi napetost v vozni mreži in krene, ko vidi, da se napetost spet viša

Morda imaš prav, vendar nisem prepričan, ali ima V-meter na lokomotivi dovolj ločljivosti. V konkretnem primeru pri zmanjšanju toka lokomotive iz 900 A, ko se vlak prevali čez vrh klanca poraste napetost na postaji Dk cca 4%.

lp

[bisabre]

Mislim, da bi nas moralo biti hudo sram, da se s takim banalnim problemom ukvarjamo na eni nasodobnejših prog, in to v 21. stoletju. Če kakšen tujec slučajno prebira naš forum(tudi če ga prevede z Googlom) se lahko le križa in se sprašuje, ali smo sploh pri tapravi. Kakovost napajanja pri takšni progi sploh ne sme biti vprašljiva, to je nekako tako kot bi naredili super novo avtocesto po kateri pa bi se vozili z avti, ki ne zmorejo višje hitosti od 90 Km na uro. Me je že malo sram, da sem Slovenec.
Ker je bila proga kot del evropskega koridorja načrtovana pretežno zaradi hitrejšega in zmogljivejšega tovornega prometa je vsakemu tepcu jasno, da je zanjo potrebno zagtoviti zadostno energijsko zaledje. To kar gledamo in doživljamo ni več smešno, je prvorazredna sramota, da ne rečem kar idiotizem. Ne vem zakaj imamo Slovenci takšno smolo, da nam že deseltja nesposoben, narcisoiden intelektualni "potencial", dela škodo, da bo nesereča še večja na naš račun?

[anzovc]

Se opravičujem, sem malo izgubil rdečo nit okrog elektrifikacije proge Pragersko - Hodoš. Kako je potem zdaj z odsekom MS-Hodoš? Ali je tako slab tok v omrežju posledica ker še niso dokončali tistega famoznega daljnovoda in ostalega potrebnega in zato napajalna ne more napajati na polno ali pa se že vse uštimali kot je bilo predvideno v projektu in je pač to to - se pravi podhranjeno?

[dingo]

Samo prst je usmerjen v napačnega. Tu je krivda povsem na strani Elektra Maribor, saj se je že 10 let vedelo da bo treba naredit nov daljnovod pa se je zavlačevalo.

[Re 4/4]

Mislim, da bi nas moralo biti hudo sram, da se s takim banalnim problemom ukvarjamo na eni nasodobnejših prog, in to v 21. stoletju. Če kakšen tujec slučajno prebira naš forum(tudi če ga prevede z Googlom) se lahko le križa in se sprašuje, ali smo sploh pri tapravi.

Ne ga srat. Če ni v medijih, še ne pomeni, da se ne dogaja. O eni najsodobni progi se pa lahko pogovarjamo, sploh glede na to, da še nima niti aktivnega gsm-r omrežja, kje je šele etcs 2.3.
Da proga nima polne vrednosti, se zahvali birokraciji, ki vsaka štempla samo en list, bog ne daj, da bi en štemplal dva različna lista. Pa še kakšen evro več želijo za svoj žep. Upravičeno? Naj vsak sam presodi...

Tu je krivda povsem na strani Elektra Maribor, saj se je že 10 let vedelo da bo treba naredit nov daljnovod pa se je zavlačevalo.

Jaz bi prst usmeril drugam. Sprememba lastnikov 110 kV daljnovodov se dogaja počasi. 110 kV omrežje ne bo več spadalo pod distribucijsko napajanje, ampak pod prenosno napajanje. In prenosi lastništva teh daljnovodov se odvijajo zelo počasi. Še večja anomalija pa je, da na Primorskem so SŽ direktni odjemalec, vsepovsod drugje pa preko distribucije.

[dingo]

Seveda bo prenešeno na ELES. Samo za enkrat spada in zgradilo ga je distribucijsko podjetje.
Dekani in Divača sta priključeni direkt na 110kv. Ostale so na 20kv nivo kar pa ima distribucija čez.

[bisabre]

Torej sem imel prav, gimplni so.