Odličen in drag postopek, ki se dobro obnese na odprti progi z malo ali nič nivojskimi križanji, malo ali nič ostalimi inženirskimi objekti,...,
Ti torej hočeš povedati, da proge v Evropi, tudi v sosednji Hrvaški, nimajo skoraj nič inženirskih objektov in nimajo nivojskih prehodov, ker se prikazana tehnologija masovno uporablja (Glej Swietelsky Hrvaška naprimer). Glede na to, da sem prepotoval od Ukrajine do konca sveta in od polarnega kroga do Istanbula in Aten ne bi delil tega mnenja.
Nivojska križanja? Nisem gradbeni strokovnjak, toda med remontom je v vsakem primeru potrebno nivojski prehod zapret za določen čas, ne glede na tehnologijo dela. Hitreje ko se obnovi proga na območju prehoda, manj časa je zaprt.
nženirski objekti? Prepusti so v glavnem armirano betonski, železnih se skorajda ne vidi več, tako ostanejo samo še železni mostovi. Na normalnih železnicah se pa tudi ti zamenjujejo z mostovi, na katerih je položen tolčenec, videno na češkem, proga cesarja Franca Jožefa iz Cheba na Dunaj. Ne vidim v čem bi bil problem, razen da se mašinerija pravočasno ustavi.
Tako je navedeni film perfektna ilustracija razmer na muzejski železnici in sodobnih evropskih progah.
O ceni pa samo to, vsak remont je drag, dragi so tudi zastoji, toda nedvomno je v okolju, kjer je delovna sila draga in se vrednoti točnost prometa, prikazan postopek cenovno ugodnejši od onih poznanih na JŽI RS!
LPL