Danes je običajno, da razni mojstri diplomirajo ali pa celo opravijo magisterij ali doktorat kar iz fotelja in svoj objekt raziskovanja kar simulirajo, zato ni nič čudnega, če nadebudneži ravnajo povsem enako. Zgled vlečejo, zato je dan današnji očitno večina raziskav le kopipejst roba.
Naj se vam najprej zahvalim za informacije, ki ste mi jih do zdaj posredovali. Brez skrbi, včeraj sem bil na postaji Planina, sem malo slikal, tudi Brižito, ki je proti morju peljala Volkswagne. Bom pa ob prvem sončnem vremenu šel do čuvajnice pri predsignalih postaje Planina. Imam pa v planu še precej dela na terenu, ogled nekaj muzejev, šel bom v arhiv v Ljubljani, na Dunaj in tako naprej. Tudi kar nekaj knjig berem, ker imamo doma kar lepo zbirko le teh. Glede lokacije pa nič skrbet, živim blizu proge.
Lep pozdrav, raziskovalec
Lep pozdrav, raziskovalec.
Luč na koncu tunela ni nujno rešitev, lahko je vlak
Nurmi napisal/-a:........ materna!....ta 8.razred pa ni več kar tako.
Itq....to me najbolj "frustrira"...ker nekateri ne "zapopadejo" tega kar si ti....
...nimaš kej Cokla.Svet gre naprej.Jaz sem tovarišici nabral šmarnice in zapel "Šivala je deklica zvezdo",pa me je spustila skozi....za železnico bo že dober!
Osnovni problem na svetu je v tem,da so budale preveč samozavestne in pametni vedno v dilemi!
Lovro napisal/-a:Ne, ne vozijo vse ki so bile nabavljene. Brižit je bilo namreč nabavljenih 39! Vendar je bila 363-002 zaradi posledic naleta, ki se je zgodil 21.10.1976 v Lazah pri Planini (Rakek-Logatec) kasirana. 363-039 pa je bila preštevilčena v 363-002.
Zaradi napake pri odjavi vlaka, je prišlo do naleta dveh tovornih vlakov. Na progi je zaradi okvare obstal vlak s cisternami z mazutom, za njim pa je iz primorske smeri pripeljal tovorni vlak z naložen z volno in se zaletel v stoječi vlak. Pri tem so iztirili lokomotiva in prvi vagoni vozečega vlaka, tri stoječe cisterne pa so se prevrnile. Steklo je več ton mazuta, ki se je vžgal. Lokomotiva je zgorela in bila kasirana.
Strojevodja nesreče ni preživel.
Ja ja, ravno to sem mislil. So mi narobe povedali, zato nisem nič našel na internetu. Hvala. Tudi to o nesreči je zanimivo. Pa še nekaj. Ali so se, ko je bil Rakek obmejna postaja, lokomotive menjale ali so jo brzovlaki pasirali. Vem, da so bile tam vodne postaje, ali so se na njih napajali tudi tovorni vlaki?
Lp, raziskovalec
Lep pozdrav, raziskovalec.
Luč na koncu tunela ni nujno rešitev, lahko je vlak
Raziskovalna je končana... Hvala onim, ki ste tukaj na forumu in ste mi pomagali. Zadeva je šla malo v drugo smer in nastala je raziskovalna naloga z naslovom Južna železnica in vpliv kneza Windischgraetza na potek proge ter njen vpliv na prebivalstvo na odseku Borovnica-Rakek.
Če koga zanima povzetek:
Namen raziskovalne naloge je potrditev ali zavrnitev teze, da je knez Alfred Candius von Windischgraetz vplival na potek železnice Dunaj- Trst na odseku Borovnica-Rakek. V nalogi raziskujem tudi, kako je gradnja vplivala na furmanstvo in razvoj ali zaton krajev ob železnici. Ta dejstva sem v raziskavi tudi potrdil. Pri načrtovanju proge sta bili upoštevani dve varianti, soška in kraška. Pri prvi bi proga tekla mimo zelo pomembne Idrije, pri drugi pa čez slabo poseljeno kraško področje. Pri soški varianti bi večjo težavo predstavljal le predor v dolino Idrijce, pri drugi pa je bilo več resnih problemov: prehod preko ljubljanskega barja, borovniški viadukt, pomanjkanje vode na Krasu, burja in snežni zameti. Vse je govorilo v prid prve variante, nenadoma pa so se odločili za drugo. Pregledano gradivo govori v prid tezi, da je na kraško traso odločilno vplival knez Windischgraetz, ki je tako svoje gozdove odprl za izvoz lesne mase. Imel je namreč veliko politično moč ( bil sorodnik cesarja Franca Jožefa). Prebivalstvo ob progi je zaradi gradnje doživelo ekonomski vzpon (prevažanje materiala, prodaja hrane delavcem). Prevozniki so razvili dva nova tipa voza, za prevoz kamnitih kvadrov in parizar, za prevoz pragov. Med kraji na delu trase, ki sem jo raziskal, se je najbolj razvil Rakek, postal je središče lesne trgovine. Zato trdim, da je železnica res povzročila propad ene veje furmanstva (na večje razdalje), furmanstvo na krajše razdalje pa se je še okrepilo. To obliko furmanstva so izpodrinili šele tovornjaki v prvi polovici 20. stoletja. Trditve podrobno osvetljujem z gibanjem prebivalstva v posameznih krajih ob delu trase Južne železnice med Borovnico in Rakekom.
Pa še to: zagovor je 28.3.2013 ob 12.00 v prostorih OŠ Riharda Jakopiča.
Lep pozdrav, raziskovalec.
Luč na koncu tunela ni nujno rešitev, lahko je vlak
... Niti malo; preden se sploh lotiš naslova seminarske/dispozicije se preveri količino gradiv, ki je na voljo... 
