Na tej sliki se vidi višek nesposobnosti naše države in njenih državnih aparatur. Namesto, da bi v 90tih, ko se je začelo postavljati te stolpe za oddajnike, vse postavila država in jih nato vsem oddajala (brez izključevanja), se je šlo v smer da vsak operater postavi svojega. Najprej sta seveda svoje postavila Mobitel in Simobil, potem je vskočil še Tušmobil, T2, danes pa še železnice, pa še kdo bi se našel. Tako se na nekaterih mestih, kot je vidno na tej sliki, na razdalji nekaj 10 metrov izmenjata vsaj dva stolpa, verjetno pa se infrastruktura tudi početveri, popeteri. Skratka, normalno da potem ljudi boli glava od sevanja, uničuje se zemlja, signala zaradi zgrešene politike pa še vedno ni povsod, verjetno bi bili celo cenejši računi za mobilne telefone, denar za postavljanje stolpov pa bi tudi prav prišel drugje, pokrajina bi zgledala mnogo lepše itd. Si naprimer predstavljate, da bi imeli v državi dvojne, trojne vodovode, optične kable, elektriko... Saj bi z vodi posvinjali celo državo. Skratka komot bi na takih mestih, železnice obesile svoje oddajnike vsaj na že obstoječe stolpe paradržavne firme, oz. bi mobilni operaterji, tam kjer še ni pokrito s signali svoje oddajnike obesili na stolpe od železnic. Sploh v kakšnih dolinah (Zasavje, Posočje), kjer gre čez železnica bi bilo super fajn in sem prepričan, da jim danes tam slabo lovi. Tako so med drugim delali tudi v Italiji in na tak način so oni do leta 2008 imeli pokrite komplet železnice z GSM-R sistemom (roaming). Samo kaj ko se ne da nič zmenit v tej naši državi, oz. ni zakonsko urejeno._Borsig_ napisal/-a:mkx napisal/-a: Še enkrat
(oni v ozadju pa mislim da je od Mobitela!):
ETCS Level1 - GSM-R
Re: ETCS Level1 - GSM-R
Re: ETCS Level1 - GSM-R
Mešaš GSM-R in ETCS.suha napisal/-a:Zna kdo razložit zakaj, če se že dela se je šlo na GSM-R nivo 1 sistem in ne na GSM-R sistem 2. nivoja?
Odločitev za ETCS L1 je bila sprejeta kar nekaj let nazaj, ko še nismo imeli planov za GSM-R.
ETCS L1 načeloma (ne vse izpeljanke) ne potrebujejo GSM-R, je pa za L2 GSMR nujen.
Seveda, Madžari in Italijani so strategijo spremenil in na koridorju vgrajujejo že tudi L2, mi pa smo zaspali in ostali pri enki.
Je pa menda L2 kar nekaj dražji od L1.
Re: ETCS Level1 - GSM-R
Še pomnite tovariši: tudi Vega je postavljala svoje stolpe, potem pa, ker je dobivala polena pod noge šla v tožbo v Bruselj. Prišlo je do poravnave in Telekom je za častni umik Vege in ohranitev monopola odkupil vse njene stolpe. Sedaj nekatere podira, ker se mu podvajajo...tako da se bo vedelo, kaj se vse plačuje v imenu nacionalnega interesa.suha napisal/-a:Na tej sliki se vidi višek nesposobnosti naše države in njenih državnih aparatur. Namesto, da bi v 90tih, ko se je začelo postavljati te stolpe za oddajnike, vse postavila država in jih nato vsem oddajala (brez izključevanja), se je šlo v smer da vsak operater postavi svojega. Najprej sta seveda svoje postavila Mobitel in Simobil, potem je vskočil še Tušmobil, T2, danes pa še železnice, pa še kdo bi se našel. Tako se na nekaterih mestih, kot je vidno na tej sliki, na razdalji nekaj 10 metrov izmenjata vsaj dva stolpa, verjetno pa se infrastruktura tudi početveri, popeteri. Skratka, normalno da potem ljudi boli glava od sevanja, uničuje se zemlja, signala zaradi zgrešene politike pa še vedno ni povsod, verjetno bi bili celo cenejši računi za mobilne telefone, denar za postavljanje stolpov pa bi tudi prav prišel drugje, pokrajina bi zgledala mnogo lepše itd. Si naprimer predstavljate, da bi imeli v državi dvojne, trojne vodovode, optične kable, elektriko... Saj bi z vodi posvinjali celo državo. Skratka komot bi na takih mestih, železnice obesile svoje oddajnike vsaj na že obstoječe stolpe paradržavne firme, oz. bi mobilni operaterji, tam kjer še ni pokrito s signali svoje oddajnike obesili na stolpe od železnic. Sploh v kakšnih dolinah (Zasavje, Posočje), kjer gre čez železnica bi bilo super fajn in sem prepričan, da jim danes tam slabo lovi. Tako so med drugim delali tudi v Italiji in na tak način so oni do leta 2008 imeli pokrite komplet železnice z GSM-R sistemom (roaming). Samo kaj ko se ne da nič zmenit v tej naši državi, oz. ni zakonsko urejeno._Borsig_ napisal/-a:mkx napisal/-a: Še enkrat
(oni v ozadju pa mislim da je od Mobitela!):
P.S. Nam pa državna TV včasih ni pustila obesiti na svoj stolp še antene za POP tv in smo morali plačati in vzdrževati novega na slabši lokaciji in posledično s slabšim sprejemom. In to za dve vasi, s kakimi 50 naseljenimi hišami.
Zato se strinjam s suho: državni stolpi, gor se obesi kar se potrebuje, za tv, železnico, mobilno telefonijo... to sem tudi pripravljen plačevati z obveznim prispevkom...
Re: ETCS Level1 - GSM-R
Že ko je Western Wireless International (WWI) leta 2001 prišel in zgradil omrežje GSM (z blagovno znamko Vega), Mobitel ni bil več monopolist, saj je takrat Simobil že imel svoje omrežje in svoj tržni delež (resda majhnega).trocken napisal/-a:... tudi Vega je postavljala svoje stolpe, potem pa, ker je dobivala polena pod noge šla v tožbo v Bruselj. Prišlo je do poravnave in Telekom je za častni umik Vege in ohranitev monopola odkupil vse njene stolpe.
Po tem, ko v nekaj letih WWI ni zmogel pridobiti omembe vrednega tržnega deleža (magari v boju s Simobilom če že verjamemo v "monopolizem" Mobitela) tudi (če ne predvsem) zaradi poslovne odločitve, da nudijo le najosnovnejše storitve (v letih 2002/3 se o prenosu podatkov ni več govorilo kot o prestižni storitvi, Vega pa ni ponujala GPRS), je WWI dejansko šel v tožbo proti vsem deležnikom v poslu (država oz. regulator, Mobitel, Simobil). Pa nisem prepričan, da je to res bilo v Bruslju, mislim da so to v obdelavo dobila domača sodišča.
V izogib kaznim, ki bi jih plačevala tudi država iz proračuna (v snopu toženih je bila predvsem država z regulatorno agencijo, manj pa ostali igralci mobilnega trga), je potem prišlo do poravnave, kjer sta Mobitel in Simobil odkupila stolpe in pri tem plačala vsak polovico kupnine in dobila vsak pol stolpov skupaj s pripadajočo opremo (ki je bila od proizvajalca Nortel, ta pa je iz GSM posla izstopil kmalu potem - tudi to kaže na perspektivo, ki jo je WWI imel kot operater mobilne mreže v Sloveniji). Izbor konkretnih stolpov za odkup je najprej naredil Simobil, kar je ostalo, je bilo Mobitelovo. Torej je nekako jasno zakaj marsikateri ex-WWIjev stolp Telekomu ne koristi. To da jih Telekom ruši, pa ne drži, stojijo še vsi, ki so tega sposobni (beri: se niso podrli sami po sebi zaradi nekvalitetne izgradnje s strani WWI).
Malce podrobneje o sagi WWI /Vege se najde v diplomskem delu Mateje Maršič.
PS. da ne pozabim, WWI je kot hčerinska firma firme iz ZDA že ob prihodu v Slovenijo začel uvajati metode, kot jih delodajalci zelo množično uporabljajo v zadnjih letih (množično prekerno delo, delo brez vodenja evidenc delovnega časa, ..)
LP, Metod
Re: ETCS Level1 - GSM-R
Telekom, ne samo, da je zajebaval Vego, zajebava vsakega konkurenta, če se mu le ponudi priložnost. Poleg trockenovih navedb bi še dodal njihov izkoriščevalski ISDN+ADSL in zajebavanje T2 z optiko. Da o cenah ne pišem. Tako da je postavljanje vzporednih sistemov ob takšni konkurenci edino racionalno obnašanje. Nakup starih e.lokomotiv za 20t/os omrežje sodi v isto poglavje, na avstrijskem forumu pa znajo tudi veliko povedati o pridobivanju dovoljenj za vožnjo po slovenskih tirih. Baje da niso samo Italijani "posebni".
Re: ETCS Level1 - GSM-R
Glede nagajanja ÖBBju, ATju in ostalim: tem "nagaja" država skozi svoje agencije. SŽ k temu pripomore le skozi lobiranja (verjamem, da je tega kar dosti). Kar pa se tiče lokomotiv 20t/os: infrastruktura je samo ena in to enaka za vse. Če nekdo nima vozil, ustreznih za dano infrastrukturo, ima tri možnosti: 1) se obrne in gre, 2) lobira za spremembo stanja infrastrukture v "pravo" smer, ali pa 3) se prilagodi. Zares sporno bi bilo, če bi lahko med Zidanim mostom in Pragerskim vozile 541, ne pa 1216. V resnici ima podobne težave SŽ potniški promet s sestavljanjem voznih redov: če upošteva progovne hitrosti, so tu večne zamude in sitni potniki, če pa upošteva "začasne" omejitve (in se s tem prilagodi), pa je izpostavljen posmehu da funkcionira čedalje slabše, potniki pa so še vedno sitni.
Glede ostalega pa smo globoko v OT, zato samo še tole: vsakdo, ki ima možnost, bo konkurenci "nagajal" znotraj nekih okvirov, kakršnikoli ti okviri že so.
Drugo pa je percepcija, kaj vse bi moral neki državni ex-monopolist (Telekom) svoji konkurenci dopuščati. V tem primeru to bazira samo na dejstvu, da je bil dejanski monopolist na bakrenih vodih in (hčerinska družba Mobitel) na NMT. Ves kasnejši razvoj (optika, GSM, UMTS, LTE) ima sicer res temelje v nekdanjem monopolu in s tem nekaj boljše kapitalsko izhodišče, zgrajeno pa je bilo v konkurenčnem okolju. Ki ga je vsaj v telekomunikacijah država skozi regulatorne agencije kar dobro prilagajala zasebnikom (npr. plačevanje dajatev za uporabo radijskih frekvenc, katere je Mobitel plačeval precej dražje kot ostali - Simobil, WWI, Tuš, T-2. To se je spremenilo šele z letošnjo dražbo, ki je bila prvič v tem pogledu transparentna).
Logično je, da dobijo konkurenti poceni dostop do stare infrastrukture (bakrena parica), ki je bila dejansko zgrajena z našim denarjem (pa še to je rahlo vprašljivo, saj je Telekom v večinski državni lasti torej v lasti nas državljanov; tudi Mercator ni spuščal konkurentov v svoje, s samoprispevki zgrajene, trgovine), ni pa logično, da mora po dumpinški ceni oddajati tudi pravkar zgrajeno (drago) optično omrežje. Zastoj v izgradnji optičnega omrežja v Sloveniji je v precejšnji meri posledica težav T-2, prav toliko pa tudi posledica odločitve regulatorne agencije (sedaj je to AKOS), da mora Telekom konkurenci optično omrežje oddajati po nikakršni ceni (po tako določeni ceni bi se v povprečju investicija povrnila v nekaj manj kot 100 letih). Ob tem pa mora Telekom ustvarjati še velike dobičke, da polni državni proračun.
Sicer pa je Cerar napovedal model prodaje Telekom-a, ki gre v smeri privatizacije Britanskih železnic ... ne verjamem, da si želimo takšne telekomunikacije.
Vzporednica glede uporabe nekdaj družbene lastnine bi lahko bilo tudi zdravstvo: predvsem v splošnem zdravstvu je kar nekaj zasebnikov in v glavnem niso zahtevali, da morajo praktično zastonj dobiti v uporabo opremljene ambulante lokalnih zdravstvenih domov. Če se je to ponekod zgodilo, pa so bili odzivi ljudi prej negativni kot pozitivni.
Glede ostalega pa smo globoko v OT, zato samo še tole: vsakdo, ki ima možnost, bo konkurenci "nagajal" znotraj nekih okvirov, kakršnikoli ti okviri že so.
Drugo pa je percepcija, kaj vse bi moral neki državni ex-monopolist (Telekom) svoji konkurenci dopuščati. V tem primeru to bazira samo na dejstvu, da je bil dejanski monopolist na bakrenih vodih in (hčerinska družba Mobitel) na NMT. Ves kasnejši razvoj (optika, GSM, UMTS, LTE) ima sicer res temelje v nekdanjem monopolu in s tem nekaj boljše kapitalsko izhodišče, zgrajeno pa je bilo v konkurenčnem okolju. Ki ga je vsaj v telekomunikacijah država skozi regulatorne agencije kar dobro prilagajala zasebnikom (npr. plačevanje dajatev za uporabo radijskih frekvenc, katere je Mobitel plačeval precej dražje kot ostali - Simobil, WWI, Tuš, T-2. To se je spremenilo šele z letošnjo dražbo, ki je bila prvič v tem pogledu transparentna).
Logično je, da dobijo konkurenti poceni dostop do stare infrastrukture (bakrena parica), ki je bila dejansko zgrajena z našim denarjem (pa še to je rahlo vprašljivo, saj je Telekom v večinski državni lasti torej v lasti nas državljanov; tudi Mercator ni spuščal konkurentov v svoje, s samoprispevki zgrajene, trgovine), ni pa logično, da mora po dumpinški ceni oddajati tudi pravkar zgrajeno (drago) optično omrežje. Zastoj v izgradnji optičnega omrežja v Sloveniji je v precejšnji meri posledica težav T-2, prav toliko pa tudi posledica odločitve regulatorne agencije (sedaj je to AKOS), da mora Telekom konkurenci optično omrežje oddajati po nikakršni ceni (po tako določeni ceni bi se v povprečju investicija povrnila v nekaj manj kot 100 letih). Ob tem pa mora Telekom ustvarjati še velike dobičke, da polni državni proračun.
Sicer pa je Cerar napovedal model prodaje Telekom-a, ki gre v smeri privatizacije Britanskih železnic ... ne verjamem, da si želimo takšne telekomunikacije.
Vzporednica glede uporabe nekdaj družbene lastnine bi lahko bilo tudi zdravstvo: predvsem v splošnem zdravstvu je kar nekaj zasebnikov in v glavnem niso zahtevali, da morajo praktično zastonj dobiti v uporabo opremljene ambulante lokalnih zdravstvenih domov. Če se je to ponekod zgodilo, pa so bili odzivi ljudi prej negativni kot pozitivni.
LP, Metod
Re: ETCS Level1 - GSM-R
Ne, ne stojijo več vsi, Telekom jih ruši. Vsaj za enega vem, ker sem bil zraven kot zastopnik stranke v postopku. In prav s strani Telekomovega uslužbenca mi je bilo obrazloženo, da se je Vego oviralo pri postavitvah stolpov, nasplošno ob prihodu na slovenski trg.mkx napisal/-a:Že ko je Western Wireless International (WWI) leta 2001 prišel in zgradil omrežje GSM (z blagovno znamko Vega), Mobitel ni bil več monopolist, saj je takrat Simobil že imel svoje omrežje in svoj tržni delež (resda majhnega).trocken napisal/-a:... tudi Vega je postavljala svoje stolpe, potem pa, ker je dobivala polena pod noge šla v tožbo v Bruselj. Prišlo je do poravnave in Telekom je za častni umik Vege in ohranitev monopola odkupil vse njene stolpe.
Po tem, ko v nekaj letih WWI ni zmogel pridobiti omembe vrednega tržnega deleža (magari v boju s Simobilom če že verjamemo v "monopolizem" Mobitela) tudi (če ne predvsem) zaradi poslovne odločitve, da nudijo le najosnovnejše storitve (v letih 2002/3 se o prenosu podatkov ni več govorilo kot o prestižni storitvi, Vega pa ni ponujala GPRS), je WWI dejansko šel v tožbo proti vsem deležnikom v poslu (država oz. regulator, Mobitel, Simobil). Pa nisem prepričan, da je to res bilo v Bruslju, mislim da so to v obdelavo dobila domača sodišča.
V izogib kaznim, ki bi jih plačevala tudi država iz proračuna (v snopu toženih je bila predvsem država z regulatorno agencijo, manj pa ostali igralci mobilnega trga), je potem prišlo do poravnave, kjer sta Mobitel in Simobil odkupila stolpe in pri tem plačala vsak polovico kupnine in dobila vsak pol stolpov skupaj s pripadajočo opremo (ki je bila od proizvajalca Nortel, ta pa je iz GSM posla izstopil kmalu potem - tudi to kaže na perspektivo, ki jo je WWI imel kot operater mobilne mreže v Sloveniji). Izbor konkretnih stolpov za odkup je najprej naredil Simobil, kar je ostalo, je bilo Mobitelovo. Torej je nekako jasno zakaj marsikateri ex-WWIjev stolp Telekomu ne koristi. To da jih Telekom ruši, pa ne drži, stojijo še vsi, ki so tega sposobni (beri: se niso podrli sami po sebi zaradi nekvalitetne izgradnje s strani WWI).
Malce podrobneje o sagi WWI /Vege se najde v diplomskem delu Mateje Maršič.
PS. da ne pozabim, WWI je kot hčerinska firma firme iz ZDA že ob prihodu v Slovenijo začel uvajati metode, kot jih delodajalci zelo množično uporabljajo v zadnjih letih (množično prekerno delo, delo brez vodenja evidenc delovnega časa, ..)
Kako drugače razumeti, zakaj bi bila potrebna poravnava, če se ponudnik ušteje ob prihodu na trg, kot naj bi se Vega ?
Re: ETCS Level1 - GSM-R
Ops, se opravičujem, pomota. V primeru ki ga opisujem je Telekom je zrušil svojega, ker je bil Vegin na boljši poziciji. To bo to.
Re: ETCS Level1 - GSM-R
Nekateri primeri so res malo morgen(umestitev v prostor), pač kakor je program preračunal in postavil na mapo.. DRI pač, birokrati pa zakonodajo pišejo kakršno pač rabijo(Černač) na to pa z glavo v zid.
Re: ETCS Level1 - GSM-R
Danes, 3.9.2014, ob 12:00 na Valu 202.
Lep dan
Tomaž
Lep dan
Tomaž
Re: ETCS Level1 - GSM-R
Tomy napisal/-a:Danes, 3.9.2014, ob 12:00 na Valu 202.
Lep dan
Tomaž
Koliko € bi bilo potrebno, da bi bazne postaje civilnim iniciativam prenehale sevat....ker nekaterim sevajo že sedaj, ko opreme sploh še ni nameščene...
Vsak dan pa po več ur bulji v TV in telefonira z mobilnim telefonom...
Zakaj dekleta povesijo oči, ko jim rečeš: "Ljubim te"?
Da bi videle, če je res !
( Regis Houser )
Da bi videle, če je res !
( Regis Houser )
Re: ETCS Level1 - GSM-R
Nič se ne da. Antene so škodljive, kar po gornji izjavi zagotavljaja že število raziskav (ki sicer niso nedvomno ne potrdile, ne zavrgle škodljivost sevanja anten). In kaj pravijo raziskave, poglejmo povzetek iz seminarja pri medicini dela Boštjana Pirša: Vpliv mikrovalovnega sevanja na človeka,Želijo drugo lokacijo
"Ker če teh škodljivih vplivov ne bi bilo, potem ne bi bilo narejenih toliko študij in novelacij študij iz katerih je razvidno, da gre za vpliv na ljudi, na zdravje, na živali na njihove habitate," je pojasnila Milena Drčar iz civilne iniciative.
UČINKI ZARADI ABSORPCIJE ENERGIJE EM SEVANJA
Del EM sevanja se absorbira v živi snovi in pretvori v toploto kar pomeni lokalno povišanje temperature. Globina, v katero prodira EM sevanje je odvisno od frekvence, zveza je približno logaritemska in obratna: pri 100MHz je globina 10cm, pri 10 GHz pa samo približno 0,5cm. Sevanje mobilnega telefona, ki pri nas deluje s frekvenco 900 MHz tako lahko prodira do približno 5cm v globino.19
Merilo za oceno bioloških učinkov, povezanih s segrevanjem je stopnja specifične absorpcije - SAR (ang. specific absorption rate). Definirana je kot absorbirana moč sevanja na enoto mase tkiva. Strokovnjaki so določili mejne vrednosti SAR, pri katerih še ne pride do znatnega zvišanja temperature v tkivu, oziroma se proizvedena toplota v tkivu lahko dovolj hitro odvaja v druge dele telesa, to toploto pa telo izgubja z mehanizmi termoregulacije. SAR vrednost v nobenem primeru ne sme presegati 2W/kg. V resnici se v okolju izpostavitev tej vrednosti približa le z uporabo mobilnega telefona, ki deluje zelo lokalno (območje glave okoli ušesa), tako da morajo mobilni telefoni prestati poseben test.2
še tole o škodljivosti mobijevDRUGI UČINKI EM SEVANJA
Do leta 2011 je veljalo, da ni konsistentnih dokazov za povečano verjetnost raka pri izpostavljenosti EM sevanju oziroma karcinogenost. Velika večina študij na celicah in živalih ni potrdila efektov na dednino oziroma karcinogenezo.5 Kljub temu je bil izražen dvom o rigoroznosti teh raziskav. 20 Leta 2010 so bili objavljeni rezultati populacijske študije INTERPHONE, ki je preučevala povezanost med incidenco glioma, meningioma in uprabo mobilnih telefonov. Šlo je za multicentrično raziskavo v 13 državah s preko 5000 pacienti.21
Na podlagi te raziskave je Mednarodna agencija za raziskave raka maja 2011 razvrstila visokofrekvenčna EM polja v 2B skupino karcinogenov (obstaja domneva, da imajo karcinogen učinek) zaradi povečanega tveganja za razvoj glioma pri uporabi mobilnih telefonov.22
EM sevanje bi utegnilo biti povezano z nevrološkimi motnjami in motnjami obnašanja. Največkrat se omenja nespečnost, utrujenost, težave s koncentracijo, težave s prebavo in drugi nespecifični simptomi. Gre za t.i. sindrom elektromagnetne hipersenzitivnosti, ki pa ni medicinsko priznana klinična entiteta. Velike randomizirane dvojno slepe raziskave niso dokazale povezave med temi simptomi in izpostavljenostjo EM sevanju.5
Telefon oddaja sevanje, ko je prižgan. Takšno sevanje je skorajda zanemarljivo, sevanje pa je največje, ko telefon vzpostavlja zvezo. Mobilni telefon sproti prilagaja jakost sevanja. Jakost signala, ki je odvisna tudi od bližine bazne postaje, je nadvse pomembna za sevanje telefona. Močnejši ko je signal, manjša je jakost sevanja telefona in obratno. Razlika je lahko tudi desetkratna, zato je najbolje, da se tam, kjer je signal slab, izogibamo klicanju. To pomeni, da je bolje, če smo karseda blizu bazne postaje, saj je signal boljši. Čeprav je tudi bazna postaja vir sevanja, je njeno sevanje zelo lokalno omejeno in ne presega nekaj odstotkov mejne vrednosti.
Torej ima povsem prav Cokla, velike penezo bo potrebno vložit v preprečevanje EM sevanja anten, še zlasti tistih, ki ne delajo in s svojo prisotnostjo motijo spanec preobčutljivim ljudem.
halo halo LPL, od EM sevanja z vašega antenskega stolpa me boli glava......
Re: ETCS Level1 - GSM-R
K @Ljubiteljevim citatom pa, s ciljem popolnitve informacij, pristavimo še naslednje: ne moremo v isti koš metati oddajnikov različnih generacij brezžičnih tehnologij (GSM, UMTS, LTE):
[ zbrisal eno traparijo ]
- največja oddajna moč telefonov se z vsako generacijo tehnologije zmanjša. Pri GSM je bila največja oddajna moč telefonov omejena na 1-2W, pri UMTS je bila zmanjšana na 0,25W, pri LTE pa je omejena na 0,1W. Za primerljavo: brezžične slušalke bluetooth oddjajo z močjo od 0,001W do 0,1W (kar je primerljivo z oddajanjem telefona s tehnologijo LTE). Seveda pa telefoni ne oddajajo ves čas s polno močjo, ampak z minimalno močjo ki je potrebna za komunikacijo z bazno postajo. Tu pride v igro oddaljenost od telefona do bazne postaje, pa tudi morebitne ovire (npr. dobro izolirana armiranobetonska zunanja stena pri hiši).
- Največja oddajna moč baznih postaj ostaja s tehnologijami približno enaka in je med 20 in 100W. Ampak ... glej nasledne alineje.
- Dejanske efekte na okolico (npr. človeka) povzročata dve skupini količin: električna in magnetna poljska jakost (to lahko primerjamo s hitrostjo rečnega toka) ter skupna energija elektromagnetnega polja (lahko primerjamo s pretokom reke). Segrevanje tkiv, ki se jih omenja v @Ljubiteljevih citatih, povzroča skupna energija EM polja. Kot je bilo že zapisano, dokler ta energija ne preseže neke vrednosti, ni posebej škodljiva. Če je neka meja presežena, dobimo (takšne ali drugačne) termične poškodbe, npr. opekline. Visoka električna in magnetna poljska jakost pa lahko povzroča poškodbe četudi se tega na termičnem učinku niti ne zazna. Najbolj značilna EM polja, ki povzročajo ne-termične poškodbe, so t.i. ionizirajoča sevanja (npr. radioaktivnost, rentgensko sevanje, ...)
- Kot je bilo že večkrat zapisano padata električna in magnetna poljska jakost približno s kvadratom oddaljenost od antene, prav tako pada tudi energija, ki pade na neko površino (npr. površino človeške glave). Kar pomeni, da je tistih 100W oddane energije bazne postaje glede vpliva na človeško glavo dosti manj kot pa 100mW oddane energije telefona.
- Razlikovanje med vati različnih tehnologij pride iz že nakazane analogije z rečnim tokom: oddajnikova moč se lahko primerja s pretokom reke (npr. 1000m3/s - tisoč kubičnih metrov na sekundo), jakost EM Polja pa s hitrostjo reke (npr. 10m/s). Pretok reke je sorazmeren s hitrostjo toka reke, pomnožene s presekom reke na merilni točki (če je reka široka 20 metrov in globoka 1 meter, je presek 20m2; če ima pretok reke hitrost 10m/s, je torej pretok reke 200m3/s - tole ni res, saj hitrost ni enaka po vsem preseku, ampak v ilustracijo zadošča). Pri različnih tehnologijah je "presek reke" različen: pri GSM je fekvenčna pasovna širina 200kHz, pri UTMS je ta širina 5MHz, pri LTE pa tja do 20MHz. Kar pomeni, da je jakost električnega in magnetnega polja pri isti oddajniški moči pri LTE približno 100x manjša kot pri GSM. (Ker je največja oddajna moč pri LTE za približno faktor 10 manjša kot pri GSM, sta električna in magnetna poljska jakost pri LTE nižji kot pri GSM za faktor 1000.) Podobno bi lahko potegnili vzporednico s svetlobo: LTE lahko primerjamo z žarnico, ki sveti belo (vse možne barve), GSM pa z laserjem (ki vso moč koncentrira v eni barvi). Kljub temu, da imajo "normalni" laserji moč nekaj vatov, je gledanje vanje nevarnejše kot gledanje v 100W žarnico.
[ zbrisal eno traparijo ]
Zadnjič spremenil mkx, dne 03.09.2014, 18:59, skupaj popravljeno 3 krat.
LP, Metod
Re: ETCS Level1 - GSM-R
Prepričati prepričane! Misija nemogoče?
LP - Peter
LP - Peter