raziskovalna vprašanja

Vse okoli slovenskega nacionalnega železniškega operaterja.
loparček
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 82
Pridružen: 11.02.2011, 0:47

Re: raziskovalna vprašanja

Odgovor Napisal/-a loparček »

mario napisal/-a:Drugje po svetu zadeva nekako gre - brez vozne mreže in objektov ter s pravimi vagoni.

Pri nas je to kar mission impossible ...

Slika
Finta je v nizkopodnih vagonih. Višino gornjega kontejnerja ocenite s primerjanjem Ea vagonov na sosednjem tiru.
dare20
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 371
Pridružen: 10.02.2011, 15:59

Re: raziskovalna vprašanja

Odgovor Napisal/-a dare20 »

Iz Kopra do Ljubljane tudi z nizko podnim vagonom ni možno. VSi se spominjamo kakšne so bile težave v predorih na Primorskem ko so celo predore rezali in podobne finte.
Z to sliko, ki je iz ZDA pa nemoreš priemrjati Slovenskih prog, če še osnovnega prometa nemoremo opraviti, kaj šele z kontejerji naloženi v dve vrste.

Bodimo veseli, če lahko pripeljemo kompozicijo z normalnim nakladom, kaj šele z tovorom, k ije malo nad mero.
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4762
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: raziskovalna vprašanja

Odgovor Napisal/-a Ljubitelj »

Bodimo veseli, če lahko pripeljemo kompozicijo z normalnim nakladom, kaj šele z tovorom, k ije malo nad mero.
Če bi v S. Ameriki tako razmišljali, bi še vedno vozili kontejnerje kot pri nas, vlakci bi bili po 1500 ton, etc.... Seveda bi pa večina kontejnerjev potovala skozi Panamski prekop.
Pa ne samo v S.Ameriki, recimo tudi v nerazviti Indiji kontejnerje prevažajo v dva štuka in to na elektrificiranih progah. Treba je pač zagrist v problem in ga rešiti, se pravi odpraviti omejitve v gabaritu. Prenekateri tunel na transkontenintalnih progah so tako v ZDA povečali, recimo za primer prelaz Donner, v katerega okolici sem se pred 20 leti krasno smučal in obenem občudoval dolge kače transkontinentalnih vlakov. Zato pa je potrebna volja, denar za komercialno zanimive projekte se pa vedno najde.
Osnovni problem je zgodovinsko pogojena razdrobljenost evropskega omrežja z neenotnimi standardi. Imamo različne širine tirov (V, JZ), različne profile (v Združenem kraljestvu se menda celo kontejnerji v en štuk prevažajo na niskopodenskih vagonih, neenotnost v signalizaciji, lonček pa k temu premaknejo še "nacionalni" interesi......
Tako je na splošno tovorni promet na evropskih železnicah drugotnega pomena, za lokalnim potniškim.
Kjer pa je bil velik interes za prevoz tovora (rudniki železa v Skandinaviji so bili zaradi nekonkurenčnega prevoza obsojeni na zapiranje) so ustanovili privatne družbe, ki veselo prevažajo na enakih progah kot po ostali Evropi tovorne vlake z 10.000 t tovora, vagončki so samo 1/6 bruto teže, osni pritisk pa je kar 30 ton, dolžinska obremenitev pa se mi zdi 12 t/m.
Tudi nova tovorna proga med Rotterdamom proti Nemčiji ni nič več podobna starim evropskim železnicam. Vlaki so neprimerno daljši, težji, vlaki za prevoz rud so opremljeni z avtomatskimi spenjačami in tudi kontejnerji gredo v štuk(?).

LPL
grega
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1618
Pridružen: 12.09.2006, 17:29
Kraj: Štajerska
Kontakt:

Re: raziskovalna vprašanja

Odgovor Napisal/-a grega »

Ljubitelj napisal/-a:
Bodimo veseli, če lahko pripeljemo kompozicijo z normalnim nakladom, kaj šele z tovorom, k ije malo nad mero.
Če bi v S. Ameriki tako razmišljali, bi še vedno vozili kontejnerje kot pri nas, vlakci bi bili po 1500 ton, etc.... Seveda bi pa večina kontejnerjev potovala skozi Panamski prekop.
Pa ne samo v S.Ameriki, recimo tudi v nerazviti Indiji kontejnerje prevažajo v dva štuka in to na elektrificiranih progah. Treba je pač zagrist v problem in ga rešiti, se pravi odpraviti omejitve v gabaritu. Prenekateri tunel na transkontenintalnih progah so tako v ZDA povečali, recimo za primer prelaz Donner, v katerega okolici sem se pred 20 leti krasno smučal in obenem občudoval dolge kače transkontinentalnih vlakov. Zato pa je potrebna volja, denar za komercialno zanimive projekte se pa vedno najde.
Osnovni problem je zgodovinsko pogojena razdrobljenost evropskega omrežja z neenotnimi standardi. Imamo različne širine tirov (V, JZ), različne profile (v Združenem kraljestvu se menda celo kontejnerji v en štuk prevažajo na niskopodenskih vagonih, neenotnost v signalizaciji, lonček pa k temu premaknejo še "nacionalni" interesi......
Tako je na splošno tovorni promet na evropskih železnicah drugotnega pomena, za lokalnim potniškim.
Kjer pa je bil velik interes za prevoz tovora (rudniki železa v Skandinaviji so bili zaradi nekonkurenčnega prevoza obsojeni na zapiranje) so ustanovili privatne družbe, ki veselo prevažajo na enakih progah kot po ostali Evropi tovorne vlake z 10.000 t tovora, vagončki so samo 1/6 bruto teže, osni pritisk pa je kar 30 ton, dolžinska obremenitev pa se mi zdi 12 t/m.
Tudi nova tovorna proga med Rotterdamom proti Nemčiji ni nič več podobna starim evropskim železnicam. Vlaki so neprimerno daljši, težji, vlaki za prevoz rud so opremljeni z avtomatskimi spenjačami in tudi kontejnerji gredo v štuk(?).

LPL
Daj @ljubitelj a bi nam 1x razložil kako bi ti financiral oz. kako naj bi država sfinancirala vse te tvoje velikopotezne načrte ??
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4762
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: raziskovalna vprašanja

Odgovor Napisal/-a Ljubitelj »

Daj @ljubitelj a bi nam 1x razložil kako bi ti financiral oz. kako naj bi država sfinancirala vse te tvoje velikopotezne načrte ??
Priprava proge v Skandinaviji za 30 tonski osni protisk in 12 t/m je stala cca 150 M€. To niti ni ne vem kakšen denar, ker gre za dolžino 398 km. Toda treba je vedet, kaj hočeš imet za končen rezultat vlaganja. Če se pa v infrastrukturo, konkretno železniško ne vlaga, bo ščasoma pač ostala na nivoju bohinjske proge, vsaj relativno na razvijajočo se okolico. Glede na to, da se gradi obvoz mimo Slovenije (tunel skozi Golico v dolžini 32 km) se sploh ni bat za poslovanje severno Jadranskih luk, le SŽ bodo povsem lokalni prevoznik.

V Ameriki je nekoliko druga pesem, toda tudi tam vlada v Washingtonu vlaga peneze v železnico. V linku za Donner pass, pa boš videl kaj vse so postorili.

Ko sprašuješ kje najti peneze moram priznati, da ne vem. Toda za razvoj infrastrukture so na voljo kar precejšni evropski penezi, samo da za slovenske železnice ni pravih idej kaj storiti, enkrat se sanja o hitri progi v Koper (le kje bodo dobili potnike za 2 resna vlaka na dan), drugič so ideje bolj realne, toda do realizacije ne pride nikoli. Podobno je z jeseniško progo, bili so tik pred tem, da se razširi na dva tira, pa se je ustavilo, pa so začeli sanjati o hitri železnici čez Brnik, pa iz te moke še dolgo ne bo kruha...... Na Štajerskem se vlaki še komaj premikajo, če so pa pred leti naredili remont proti Dolgi gori pa niso zglihali nobenega ovinka, tako da se po lahkem terenu vozi s celih 80 km/h, etc, etc.... Edino kar se dela je proga proti Hodošu, toda sem prepričan, da bo po v kratkem času večino prometa prevzela proga preko Središča, je pač naravna povezava z Budimpešto.

LPL
BRUS
Strojevodja II
Strojevodja II
Prispevkov: 77
Pridružen: 23.11.2006, 16:55

Re: raziskovalna vprašanja

Odgovor Napisal/-a BRUS »

[/quote]
Daj @ljubitelj a bi nam 1x razložil kako bi ti financiral oz. kako naj bi država sfinancirala vse te tvoje velikopotezne načrte ??[/quote]

Če smem....daj @Ljubitelj, a bi nam razložil kako se financiraš oz. kako uspeš uresničiti vse tvoje premike - projekte po svetu.
Kje povsod nisi bil....vse veš..... pomagaj nam...


Saj nima smisla.....

Lp T
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4762
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: raziskovalna vprašanja

Odgovor Napisal/-a Ljubitelj »

Če smem....daj @Ljubitelj, a bi nam razložil kako se financiraš oz. kako uspeš uresničiti vse tvoje premike - projekte po svetu.
Kje povsod nisi bil....vse veš..... pomagaj nam...
Dragi BRUS, vidim, da mi zavidaš, v ZDA, Kaliforniji in Idahu sem bil prvič leta 1980, dobre 4 mesece na praksi. V času od 1991-1995 sem delal kot zunanji svetovalec pri neki polprevodniški firmi, kasneje sem bil tam še 3 krat. Vsak prosti termin sem pa porabil za odkrivanje zahodnega dela ZDA, tako da so mi tudi domačini priznavali dobro poznavanje zahodne obale ZDA.

To pa še ni vse, potoval sem tudi že na Bližnjme vzhodu, Egipt do Asuana, Sirija do Palmire in nazaj preko Turčije in Bolgarije, recimo leta 1976, ko sem komaj začel svojo službeno pot.

Recimo da sem bil tudi na dveh najlepših trekingih v Nepalu (okoli Anapurne, pod Mont Everest) in na meni še lepšem proti svetim jezerom Gokyo, od koder (Gokyo Ri) je najlepši pogled na Mt. Everest.

Pa sem bil tudi v Južni Ameriki, Peru, treking v Kordiljeri Huayuash je eden najlepših in najzahtevnejših, cca 11 dni potepanja v divjini na veliki višini, spanje v šotorih, etc. Seveda sem si ogledal tudi jezero Titicaca, Cuzco, Machu Pichu, etc in za nameček še osvojil kakšen 6 tisočak.

Pa sem šel z ženo tudi v Patagonijo in na Ognjeno zemljo, kjer smo bili sicer bolj turisti, za hudiča pa žena ni bila za nadaljevanje potepanja na Antarktiko, pa še poceni akrte bi lahko dobil.

Pa še ni vse, peš sem prehodil Slovenijo že 4x (2x Sl. planinska pot, E6, E7) sedaj pa v počitnicah maham proti Baltiku, recimo da sem lani potovanje po evropski poti E6 (hodiva z z ženo) prekinil blizu Domažlic na Češkem, etapa NÖ-Bayern-Češka Šumava. Letos pa naprej proti Baltiku. Pa še sem bil marsikje, recimo na Češkem (Pragaene 15x službeno po kakšen teden do dva), pa v Bolgariji, bivšo domovino poznam kot lasten žep, seveda sem prepotoval bivšo domovino v 70-letih z ozkotirnimi vlaki, Albanija mi sploh ni tuja, na Slovaškem sem prehodil Nizke Tatre, Visoke Tatre malo manj, pa Veliko Fatro in Slovenski Raj.... Seveda mi nista tuja niti Romunija in Madžarska ter Bolgarija.

Poleg tega pa sem ”preplezal” tudi nekaj Centralnih Alp, recimo prečenje Mont Blanka, Monte Rossa me je dvarat zavrnila, Dauphineja v Franciji, etc, etc....
Sem seveda tudi že pretekel od Ruske meje do Švedske meje (Rajalta), pa dvakrat po Sloveniji (PPS, leto zaradi žledoloma na žalost odpade).

Kot vidiš sem kljub temu, da sem že vstopil v 65 leto stalno v pogonu (letno približno 500 ur športne aktivnosti) in če bo bog dal, bom še nekaj časa vztrajal, kljub temu da sin meni in druščini pravi ”Predjamsko društvo”.

Vsa ta potovanja so pa dokaj poceni, privatno ne spim v hotelih, mnogokrat pod milim nebom, ali pa v vaških krćmah in recimo 3 tedenski treking ne pride preko 2000€. Seveda mi je pa mnogo omogočila tudi služba, kaj hočemo, pridno sem hodil v šole, rad sem delal, in je kar ratalo. Še v penzjon me ne pustijo, kljub 40 letu delovne dobe.

Upam, da sem ti na kratko odgovoril na tvoje vprašanje. Še ti se ojunači in jo mahni z nahrbtnikom v širni svet.

LPL
BRUS
Strojevodja II
Strojevodja II
Prispevkov: 77
Pridružen: 23.11.2006, 16:55

Re: raziskovalna vprašanja

Odgovor Napisal/-a BRUS »

Hvala za odgovor.
Ni foušije :D :D

Še vedno mislim da nima smisla...

LpT
Odgovori