Modernizacija Slovenskih Železnic

[mkx]

... kot napisano zgoraj, nivojski potni prehod na B strani postaje Ivančna Gorica ni več muzejski eksponat. Danes ponoči so v uporabo dali nove zapornice ... in ob 14h so imeli tudi že prvo okvaro (pregorela varovalka).

Ker dvomim v slabo kvaliteto Iskrinih zapornic, bom zapisal da so imeli "vajo ročnega dvigovanja zapornic v živo".

Ta ročica ne bo nikoli več spuščala oz. dvigovala zapornic.



Nove zapornice so zgradili precej hitro (približno teden dni, s tem da je bil vmes tudi praznični dvojček).





So pa te zapornice ¾-avtomatske: vklopno mesto iz Grosupeljske smeri je v Prometnem uradu postaje Ivančna gorica, vklopno mesto iz Trebanjske smeri pa je, kot je to običajno, na progi. Prav tako obe izklopni mesti, ti sta tik ob potnem prehodu:

[holding]

...je tako!!!...je...!!...že od leta 2015.... .....do takrat pa je bila od vsega začetka elektrovleke redna lega stikala 41 na VSEH vmesnih postajah dvotirnih prog izključeno...!....kljub temu, da digitalke laufajo gor in dol že dobrih 10 let......in da je že vsaj toliko časa vpeljana daljinska strega stikal VM...

...neposredni rezultat vključenih stikal (poleg optimalnejše izrabe štroma iz EDZ digitalk) na postajah Primorke, pa je viden že sedaj.... ....2200 tonski vlaki žita iz vzhoda za Italijo (z dvema elok-oma), brez težav "plezajo" iz Borovnice proti Logatcu in naprej.....ker dobivajo štrom po dveh (levi in desni tir) vodnikih, ki sta preko postajnih stikal povezana.....

...do leta 2015 je bilo to po "štromarskih zapovedih smrtni greh".. ..
......leta 2009 je RCC (takrat RCA podružnica Ljubljana) testiral vožnjo 1900 tonskih vlakov (vlakovna+doprega) na relaciji Beljak - Koper.... ....vendar je bila težava pomanjkanje štroma na tej relaciji....

..."in vendar se vrti".. (zemlja okoli sonca)..... ....je pred več stoletji izjavil pomemben učenjak...... ....in si s tem nakopal obilo težav....

[Ljubitelj]

...neposredni rezultat vključenih stikal (poleg optimalnejše izrabe štroma iz EDZ digitalk) na postajah Primorke, pa je viden že sedaj.... ....2200 tonski vlaki žita iz vzhoda za Italijo (z dvema elok-oma), brez težav "plezajo" iz Borovnice proti Logatcu in naprej.....ker dobivajo štrom po dveh (levi in desni tir) vodnikih, ki sta preko postajnih stikal povezana.....

A to pomeni, da na ostalem dvotirnem omrežju še vedno ni zveze med tiroma?

[Benny]

Tudi v Šoštanju so po novem avtomatske;
https://www.facebook.com/obcinasostanj/ ... =3&theater

[Benny]

Vlada namerava obnoviti železniško progo Ljubljana-Jesenice

6. 11. 2018

Vlada je na današnji seji odbora za gospodarstvo v veljavni načrt razvojnih programov za obdobje 2018-2021 uvrstila tudi projekt prve faze nadgradnje železniške proge Ljubljana-Jesenice. Vzpostaviti nameravajo normalno tehnično stanje z dvigom zmogljivosti, s čimer bi med drugim povečali hitrost vožnje in izboljšali varnost, so sporočili z vlade.

Proga je bila zgrajena leta 1870, večina obnov na njej pa je bila izvedenih pred 30 in več leti. Prepustna zmogljivost proge je najbolj kritična na odseku med železniškima postajama Kranj in Jesenice, kjer izkoriščenost zmogljivosti proge presega 90 odstotkov. Na določenih železniških postajah je treba zaradi nivojskih dostopov na perone zagotavljati varovanje potnikov, kar povzroča zamude v železniškem prometu, so pojasnili na vladi.

Na odprti progi je med drugim tudi sedem nezavarovanih nivojskih prehodov, označenih z Andrejevim križem. Na železniški postaji Škofja Loka se nivojski prehod ceste prek proge nahaja znotraj kretniških območij, za vožnjo vlakov iz Kopra do Jesenic pa je treba na železniški postaji Ljubljana zamenjati smer vožnje, kar pomeni postanek vlaka zaradi prometno-tehnoloških postopkov, so nekaj področij, ki potrebujejo obnovo, predstavili na vladi.

Obnova v dveh ali več fazah
Celovit projekt zato predvideva nadgradnjo proge, s katero bo vzpostavljeno normalno tehnično stanje proge z dvigom njene prepustnosti in zmogljivosti, s čimer bodo odpravljena ozka grla javne železniške infrastrukture na progi, omogočen prevoz pričakovanega obsega tovornega prometa in potnikov ter povečane vozne hitrosti, prometna varnost in urejenost železniškega prometa.

Zmanjšano bo tudi obremenjevanje okolja s hrupom, zagotovljena bosta interoperabilnost ter fleksibilnejše odvijanje prometa v času zapor in prometnih konic, zmanjšane bodo zamude, povečana bo zanesljivost oskrbe z električno energijo, pričakujejo pa tudi učinkovitejše upravljanje stroškov in vožnje sodobnih vlakov.

Zaradi obsežnosti bo projekt razdeljen v dve ali več faz, kar bo odvisno od razpoložljivosti sredstev za financiranje, možnosti sočasne izvedbe del na železniški trasi, okoljevarstvenih pogojev in drugih pogojev, povezanih s postopki umeščanja načrtovanih posegov v prostor.

Skoraj 400 milijonov vredna investicija
V okviru prve faze je predvidena priprava dokumentacije za začetek izvajanja gradbenih del, ki vključuje izdelavo idejnih rešitev, izvedbenih načrtov in projektne dokumentacije ter izdelavo manjkajoče investicijske dokumentacije.

Vrednost prve faze projekta je ocenjena na 22,23 milijona evrov, financiranje te faze pa je v celoti predvideno s sredstvi državnega proračuna v obdobju od leta 2018 do vključno leta 2023. Ocenjena investicijska vrednost celovitega projekta po ocenjenih možnostih znaša med 377,71 milijona in 413,54 milijona evrov, trajanje pa po treh od štirih možnosti do vključno leta 2025.

Možni viri financiranja tega projekta so poleg sredstev državnega proračuna še nepovratna sredstva EU in dolžniška sredstva. EU v tem programskem obdobju sofinancira zlasti tiste projekte na področju železnic, ki so del jedrnega omrežja. Proga Ljubljana-Jesenice tega pogoja ne izpolnjuje, je pa del celovitega omrežja TEN-T.

Prva faza projekta za pripravo dokumentacije zato ni predmet sofinanciranja s sredstvi EU, si bo pa ministrstvo prizadevalo v prihodnjem programskem obdobju pridobiti sredstva EU za sofinanciranje izvedbenih faz projekta, je še napovedala vlada.

Vir:https://siol.net/novice/slovenija/vlada ... ice-482260

[Benny]

Tudi v Šoštanju so po novem avtomatske;
https://www.facebook.com/obcinasostanj/ ... =3&theater

Še en nivojski prehod v Šoštanju bo posodobljen;
https://www.sostanj.si/objava/159015

[holding]

...neposredni rezultat vključenih stikal (poleg optimalnejše izrabe štroma iz EDZ digitalk) na postajah Primorke, pa je viden že sedaj.... ....2200 tonski vlaki žita iz vzhoda za Italijo (z dvema elok-oma), brez težav "plezajo" iz Borovnice proti Logatcu in naprej.....ker dobivajo štrom po dveh (levi in desni tir) vodnikih, ki sta preko postajnih stikal povezana.....

A to pomeni, da na ostalem dvotirnem omrežju še vedno ni zveze med tiroma?

...takole to izgleda:....v 60-ih in 70-ih prejšnjega stoletja so bile vse dvotirne proge v Sloveniji elektrificirane..... ....in napajane preko ročno krmiljenih ENP....posamezni odseki vse te elektrifikacije pa so zaradi vzdrževalnih itd. potreb in zaradi lažje ugotovitve lokacije kratkega stika (napake na VM) med sabo ločeni z ločišči in ločilci in napajani preko raznih (vključenih) stikal....(skratka tako, kot pri ELES-u)...

...do dobrih deset let let nazaj, so vsemi temi stikali rokovali prometniki po nalogu stikalničarjev ENP ročno na postajah..... .....kar je trajalo več minut, odvisno od potrebe in lege stikal na terenu....
.....kratek stik v omrežju izkjuči napetostni stikali v obeh ENP, ki napajata določen odsek, točnejše lociranje pa stikalničar ugotovi z izklaplajanjem posameznih odsekov..... ....ki pa je bilo zaradi ročne strege dolgotrajno....
....zato sta na dvotirnih progah levi in desni tir ločena z izkloplenim stikalom 41 na vseh vmesnih postajah, da kratek stik na omrežju "vrže ven" samo tisti tir, na katerem je defekt....... .....

...ker pa gre čas neusmiljeno naprej..... .....so se pojavile "digitalke", 2200 tonski vlaki,......(363 je za 1300 ton na Verd imela po enem tiru dost štroma), daljinsko (iz centra) vodene ENP in stikala po postajah.....

....iz vsega tega sledi: po ravnini je boljše, če sta tira (zaradi manj težav ob kratkih stikih, enakomerne porabe, nasploh pa je dost štroma za ravninsko vleko).....ločena z sikalom 41 izključeno..... ...
.....na delu Primorke, kjer je v eno smer padec ( štrom od EDZ digitalk), v drugo pa vzpon (velika potreba po štromu, vedno težji vlaki)....pa je optimalno napajanje preko obeh tirov in preko vključenih postajnih stikal 41.... , če je pa "kurzšlus", pa vrže ven oba tira, vendar je (glede na sedanje daljinsko krmiljenje stikal iz Centra , RDZ, GSM, itd. ) lociranje razmeroma hitro....

[Ljubitelj]

Holding, hvala lepa za odgovor. Ampak tudi od poljčan do Dolge gore je kar spodoben vzpon... Sicer tam ne vozijo tako težki vlaki, vendar....

[holding]

...slaba stran povezave obeh tirov preko stikala 41 je, da v primeru defekta na VM na enem tiru do časa lokacije defekta stojijo vlaki na obeh (tudi "zdravem") tirih...

...tam trenutno še ni digitalk... ....pa tudi promet vodijo prometniki na postajah....
..po končani rekonstrukciji Štajerke pa bodo tam tudi digitalke.... ...in vodenje prometa iz Centra...
..."muštr imajo"....čas bo pa pokazal....... ...kwa in kaj...

[cokla]

Holding, hvala lepa za odgovor. Ampak tudi od poljčan do Dolge gore je kar spodoben vzpon... Sicer tam ne vozijo tako težki vlaki, vendar....

Od kje pa ti to? Nekaj dni nazaj sem peljal 1900 + tonski vlak..

[Ljubitelj]

Sem mislil, da vozijo težki vlaki, recimo 2300 t) samo žitarice preko Dobove.... kaj hočemo, ljubitelji vsega ne vemo.

[preglednik]

koliko vagonov je potrebno za to?

[Heisenberg]

koliko vagonov je potrebno za to?

Za kaj?

[holding]

Holding, hvala lepa za odgovor. Ampak tudi od poljčan do Dolge gore je kar spodoben vzpon... Sicer tam ne vozijo tako težki vlaki, vendar....

Od kje pa ti to? Nekaj dni nazaj sem peljal 1900 + tonski vlak..

...takole nekako to laufa....
....1900 tonski iz Madžarske: prevoznik SŽ-TP lok 664-... (SŽ VIT) že iz Murakerestur - Kotoriba - Čakovec - Središče - Pragersko....https://www.youtube.com/watch?v=wAQWn31HKvo..... ...naprej elektrovleka do Opčin....do 20ton/os...
....2200 tonski preko Dobove....prevoznik SŽ-TP & SŽ VIT.... ..in RCCSi.... ....(mogoče tudi ADT, Inrail....ne vem...).....elektrovleka na celotni relaciji do Opčin.... do 22,5ton/os...

[Re 4/4]

Tudi Adria. 2200 ton

Skupno vsem pa je 2200. Vsi "prehrambeni" vlaki na RFI omrežju (Italija) imajo to zgornjo mejo. "Jeklo" vlaki 1920 ton, ostalo 1600 ton. Za povečanje bruto teže je potrebna tehnična analiza in nekaj testnih voženj in imaš "štempl" RFI. Na sever se žito vozi do 2500 ton.