Bi znal biti problem pri napajanju, če bi bile elektro lokomotive, če bi si pa pomagali z dizelskimi lokomotivami bi pa šlo. Sicer pa ne vem koliko je sploh še rezerve pri napajanju. Pri koprski progi so pravzaprav tri omejitve preko katerih se ne da: napajanje (ne moreš spuščati 1500 tonskih vlakov v petminutnih intervalih iz Kopra), koristna dolžina tirov na izogibališčih (velja za lažje vlake in prazne vagone, ki bi lahko bili daljši) in pa sama proga, ki je poteka po zahtevnem terenu, in ne omogoča višjih hitrosti, ter že v osnovi zaradi enega tira terja srečevanje vlakov na izogibališčih, in s tem pridemo do končnega števila vlakov na dan cca 85 kom.Ljubitelj napisal/-a:Ko vsi tako kritizirate tole poročilo zunanje firme bom malo popihal na svoj mlin. Navajajo, da se da kapaciteto koperske proge povečati za 50% z uporabo težjih lokomotiv. O 50% se sicer ne strinjam povsem, vsekakor ima pa 6 osna lokomotiva 50% večjo vlečno moč in posledično potegne sama iz Kopra okoli 1200 ton (Živa okoli 800). In pri tem izkoristi vlečno napravo skoraj 100% , 541 komaj 2/3 tega. Seveda pa po Koprski progi vozijo tudi vlaki z doprego. In v tem primeru bi pač 6osna na čelu in 4 osna doprežna družno prpeljali 2000 ton ali celo še kaj več, številke o vlečni sposobnosti so samo približne. In z uporabo takšne lokomotive ne bi prihajalo do nobenih zastojev, še vedno bi vlaki vozili v okviru tistih maksimalno dovoljenih hitrosti 65-75 km/h. Vredno tehtnega razmisleka.
LPL
Tako da ja, nekaj bi se še dalo narediti - povečati težo vlakov in povečati dolžino (težje, ker bi morali koristne dolžine tirov na postajah podaljšati).