Modernizacija Slovenskih Železnic

[suha]

Sem bil skoraj zagotovo prepričan da so tisto postajališče na Dolgem mostu postavili že ob gradnji podvoza.

Eh ja, vas bo vedno ostala vas (Ljubljana). Za dvojno delo, če bo kdaj, pa naj plača ljudstvo.

[suha]

Ljubljana ima res lepo ob prav vseh starih cestnih vpadnicah železnico.

Dolenjska cesta, Tržaška, Celovška, Dunajska, Zaloška.... Sicer je Eisenpon malce stran od teh cest, ampak ravno toliko, da se med cesto in železnico postavi parkirišče. Samo Parkplatze pa postajališča naredit in neke garniture nabavit in prisilit ljudi iz okolice Lj., da se vsedejo na vlak, namesto da gredo v center ali na drug konec Ljubljane z avtom, pa je prometni zamašek v glavnem mestu rešen. Pa seveda uporaba Urbane in povezava z mestnimi avtobusi na postajališčih (kar je na P+R itak že).

Bila je do nedavnega železnica tudi še do edine preostale vpadnice (Šmartinska) pa se je nek norec zmislil, da jo je treba zmetat ven. Tam pri Bratislavski cesti bi bil komot P+R prakirišče. Ampak kot pravim bo vas vedno vas. In ne nismo sredi 1960 tih ko se je masovno ukinjalo proge ampak leta 2017.

[Solčavec]

Izdelava Izvedbenih načrtov za nadgradnjo medpostajnih odsekov Ljubljana-Brezovica-Preserje-Borovnica in Rakek-Postojna
http://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=190364

Obnova vozne mreže na progi 50 na odseku proge Brezovica – Preserje
http://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=188811

Obnova vozne mreže na progi št. 64 na odseku proge Pivka – Ilirska Bistrica
http://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=187397

[Solčavec]

Kaj poganja hitro rast pretovora v Luki Koper in na Slovenskih železnicah

13.04.2017

V letošnjih prvih treh mesecih je obseg pretovora v Luki in na Slovenskih železnicah zrastel za devet odstotkov, kar je precej hitreje od pričakovane rasti BDP na zalednih trgih

retovor na Slovenskih železnicah v zadnjih letih ni naraščal tako hitro kot v Luki Koper. Tu je nekaj številk: v Luki Koper so v predkriznem letu 2008 pretovorili 16 milijonov ton, lani pa že 22 milijonov ton. Na Slovenskih železnicah so imeli pred krizo približno 19 milijonov ton pretovora, lani pa 19,2 milijona. To bi lahko bil med drugim znak, da se dodaten tovor iz Luke preusmerja na ceste, čeprav slika ni povsem enoznačna, ker so hitro rasli novi operaterji v železniškem tovornem prometu, predvsem avstrijski Rail Cargo Carrier. V letošnjih prvih treh mesecih pa je rast pretovora na železnicah enako hitra kot v Luki Koper, rast je devetodstotna. Glede na dejstvo, da je rast pretovora precej hitrejša od rasti gospodarstev v regiji, pa lahko domnevamo, da se je del tovora preselil iz severnomorskih pristanišč v Koper.

Slovenske železnice so sicer lani ustvarile 502 milijona evrov prihodkov, kar je precej manj so kot leta 2015 (580 milijonov), predvsem zaradi manjšega obsega dela v gradbenem podjetju SŽ-ŽGP.

Kaj je vzrok pospeška
Kaj poganja hitro rast pretovora na SŽ? "Imamo srečo, da avtomobilska industrija v srednji Evropi dobro deluje. V zahodni Evropi in na Balkanu številke niso tako dobre. Predvidevamo, da bo podobna rast tudi do konca leta", pravi Dušan Mes, šef Slovenskih železnic. Narašča tudi pretovor drugih tovorov, ki so običajni za železnice. To je praviloma znak, da bodo gospodarstva na trgih, ki jih oskrbujejo naši logisti, v prihodnjih četrtletjih v fazi rasti.

Dva scenarija za SŽ - Tovorni promet: s strateškim partnerjem in brez
Lani so imeli na Slovenskih železnicah 24,5 milijonov evrov čistega dobička, za letos načrtujejo, da bodo skupaj prepeljali približno 20 milijonov ton blaga in ustvarili okoli 30 milijonov čistega dobička na ravni celotne skupine SŽ. Na železnicah so sicer pripravili dva scenarija razvoja: po prvem naj bi za SŽ - Tovorni promet poiskali strateškega partnerja, s katerim bodo lahko hitreje rasli in do leta 2020 povečali prihodke v tovornem prometu z zdajšnjih 200 milijonov na 300 milijonov, dobiček iz poslovanja pa z zdajšnjih 10 milijonov na 20 milijonov evrov. Dobiček iz poslovanja na ravni celotne skupine bi po tem scenariju dosegel 55 milijonov evrov.

Kdo bi lahko bili partnerji?
Za zdaj naj bi bili v igri štirje morebitni partnerji za SŽ - Tovorni promet, med njimi je po naših informacijah češka družba EPH, ki se ukvarja s špedicijo kovin. Strateški partner naj bi železnicam omogočil širitev poslov v Avstrijo, Italijo in na jugovzhod.

Po drugem scenariju – brez strateškega partnerja – se bo SŽ - Tovorni promet razvijal precej počasneje, rasli naj bi za nekaj odstotkov na leto. »Opravili smo skrbne preglede, zdaj potekajo pogajanja s partnerji. Zadeva bo razrešena do konca junija,« pravi Dušan Mes.

Dva velika projekta železnic
Na železnicah se te dni pripravljajo še na dva večja projekta: v kratkem bodo objavili razpis za nakup potniških vlakov v znesku 150 milijonov evrov (to sicer napovedujejo že zadnji dve leti), druga velika zadeva pa je Emonika. Glede Emonike in nove avtobusne ter železniške postaje zdaj potekajo pogajanja z novim partnerjem, romunskim skladom Prime Kapital. V prihodnjem mesecu naj bi se dogovorili, kako bodo razdeljene obveznosti med SŽ in investitorjem Prime Kapital, ki naj bi vložil 250 milijonov evrov.

Se lahko SŽ razvijajo brez drugega tira?
Na SŽ imajo zdaj pripravljen scenarij razvoja do leta 2020 in do leta 2023, v teh projekcijah še ni drugega tira, izgradnja je namreč predvidena šele po letu 2025. Zaradi tehničnih posebnosti zdajšnje proge Divača–Koper imajo na SŽ približno deset odstotkov višje stroške, kot bi jih imeli z bolj pretočno in manj strmo progo.

https://tl.finance.si/8855994/Kaj-pogan ... =492994199

[holding]

..no, @ljubitelj.... ...a dele štekaš, kaj sem razlagal pred nekaj tedni......ali pa boš ugotovil, da slabih 10 % ni nič posebnega....saj Kitajci to redno dosegajo...

[Ljubitelj]

..no, @ljubitelj.... ...a dele štekaš, kaj sem razlagal pred nekaj tedni......ali pa boš ugotovil, da slabih 10 % ni nič posebnega....saj Kitajci to redno dosegajo...

Boma samo dejal, da izgleda kar vzpodbudno.

LP in tako naprej L

[igor72]

Menjava drogov, oziroma VM, med Borovnico in Brezovico...
...en steber na desni, dva na levi, tri na levi, dva betonska, trije železni,.... skratka, ena velika žalost v desetih slikcah...

[oCTANE95]

Do konca leta naj bi bilo zgrajeno železniško postajališče Dolgi most. Železniški infrastrukturi se obetajo tudi druge novosti.

Na Dolgem mostu v Ljubljani se obeta sprememba. V neposredni bližini parkirišča P+R se bo nahajalo železniško postajališče, ki bo zgrajeno skladno z evropskimi predpisi oziroma tehničnimi specifikacijami za interoperabilnost. To pomeni, da bo zagotovljen dostop in neovirano gibanje tudi invalidom in funkcionalno oviranim osebam.

Trenutno je v pripravi posodobitev izvedbene dokumentacije v skladu z novo nastalim stanjem po izgradnji podvoza Vič, pojasnjujejo na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI). S podvoza bodo urejeni dostopi na oba perona. Peroni bodo opremljeni z nadstreški za potnike ter informacijsko in telekomunikacijsko opremo, ki bo omogočala zvočno in vizualno obveščanje potnikov. "Gradnja postajališča bo predvidoma potekala v drugi polovici tega leta in bo do konca leta tudi zaključena," napovedujejo na DRSI.


Na Dolgem mostu v Ljubljani se obeta sprememba. V neposredni bližini parkirišča P+R se bo nahajalo železniško postajališče, ki bo zgrajeno skladno z evropskimi predpisi oziroma tehničnimi specifikacijami za interoperabilnost. To pomeni, da bo zagotovljen dostop in neovirano gibanje tudi invalidom in funkcionalno oviranim osebam.

Trenutno je v pripravi posodobitev izvedbene dokumentacije v skladu z novo nastalim stanjem po izgradnji podvoza Vič, pojasnjujejo na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI). S podvoza bodo urejeni dostopi na oba perona. Peroni bodo opremljeni z nadstreški za potnike ter informacijsko in telekomunikacijsko opremo, ki bo omogočala zvočno in vizualno obveščanje potnikov. "Gradnja postajališča bo predvidoma potekala v drugi polovici tega leta in bo do konca leta tudi zaključena," napovedujejo na DRSI.

Poleg omenjenega postajališča je v teku tudi razpis za izdelavo projektne dokumentacije za ureditev obstoječih ljubljanskih primestnih železniških postajališč (Ljubljana Stegne, Litostroj, Ljubljana Tivoli, Ljubljana Brinje, Ljubljana Ježica, Ljubljana Vodmat in Medno) ter za gradnjo dveh novih postajališč Lavrica in Novo mesto Šmihel. "Za vsa postajališča je predvideno, da bo v maju 2017, ko bo pripravljena vsa potrebna dokumentacija, izpeljan postopek za izbiro izvajalca gradbenih del," pravijo na DRSI. Do konca aprila naj bi bila zaključena tudi priprava idejne zasnove za predvideno predstavitev železniškega postajališča Črnuče.

Do Kočevja z vlakom leta 2018
Druga faza projekta Modernizacija kočevske proge je v teku in naj bi bila predvidoma zaključena v letu 2018. Izvedena bo nadgradnja železniške proge na odseku Ribnica-Kočevje v skupni dolžini 12,12 kilometra. V to bo zajeta tudi obnova železniške postaje Kočevje, izvedba del na postaji Ribnica, Ortnek, Dobrepolje, ureditev postajališč Čušperk, Spodnja Slivnica, Stara Cerkev ter gradbena ureditev nivojskih prehodov.

V tretji fazi bodo zamenjali in posodobili signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave na celotni progi, kar bo omogočilo uvedbo rednega potniškega prometa do Kočevja prihodnje leto. Za to fazo je v teku razpis za javno naročilo. Dela na terenu potekajo v skladu s časovnim načrtom, še dodajajo na DRSI.

Kako z vlakom do letališča še ugotavljajo
Konec leta bo predvidoma končana študija, v okviru katere bodo proučili možnost navezave na letališče Jožeta Pučnika v okviru razvoja regionalnih prog. Proučili bodo predvsem možnost povezave Ljubljana-Kamnik. Železniška povezava do letališča s podaljškom do Zlatega Polja vKranju, kjer bi bila končna postaja, se bo predvidoma odcepila od proge Ljubljana–Kamnik protiletališču med postajama Domžale in Mengeš.

Prav tako še poteka proučevanje možnih variant za Tivolski lok, s katerim bi železniški promet speljali mimo glavne železniške postaje Ljubljana. "Gre predvsem zaureditev cestne infrastrukture, ki je v strogem urbanem jedru prestolnice izjemno občutljivaproblematika in zahteva poenotenje Mestne občine Ljubljana, Pivovarne Union in Ministrstva zainfrastrukturo," pojasnjujejo na DRSI. Predvideno je, da se bo umeščanje v prostor zaključilo v letu 2019, nato bodo sledili odkupi, projektiranje in pridobivanje gradbenega dovoljenja. Nato pa bo sledila izvedba, ki bo trajala predvidoma dve leti.

zurnal24

[holding]

...no, tole mi pa kar "vkup klapa"..... ...torej do cca l 2025 (+?).....bo "vkup sedl'" dvotirna Kp-Di....."D" razred na Štajersko....."Tivolski lok"..pa najbrž še drugi tir do Vižmarij....in v skladu s tem tovorni promet mim' oziroma prevoz Ljubljana Gl.Kol., in zato možnost povečanje primestnega prometa "v območju prestolnice"........ ....ja, tole mi pa gre vkup....

..žal 15 let prepozn'..... ...

...do takrat pa..... ...."puzi...lezi....guraj.....bbrrrr".... ...

[jž 363]

Menjava drogov, oziroma VM, med Borovnico in Brezovico...

Zaščitni znak(i) notranjske proge se torej odpravljajo. Škoda - bili so posebnost električne infrastrukture.
Sicer, pa kako je mogoče da so stebri sploh potrebni zamenjave glede na to da so betonski? Bi morali biti mogočni, kajne?

[suha]

Kako z vlakom do letališča še ugotavljajo
Konec leta bo predvidoma končana študija, v okviru katere bodo proučili možnost navezave na letališče Jožeta Pučnika v okviru razvoja regionalnih prog. Proučili bodo predvsem možnost povezave Ljubljana-Kamnik. Železniška povezava do letališča s podaljškom do Zlatega Polja vKranju, kjer bi bila končna postaja, se bo predvidoma odcepila od proge Ljubljana–Kamnik protiletališču med postajama Domžale in Mengeš.

Heh, to jim je tudi končno kapnilo v glavo, da je bolje naredit navezavo na Kamniško progo, kot na Gorenjsko. Še bolje pa bi bilo, da bi sprojektirali letališče že v štartu tako, da bi ga postavili že na začetku, ob že obstoječi Gorenjski progi in da bi bili letališki objekti pač na strani železnice in ne ravno na kontra strani. Mnogo mnogo denarja bi se v naši državi prišparal, če bi le delali stvari z malo kmečke pameti. Potem bi tudi avtocesto drugače planirali, ki jo danes močno, močno preveč zanese vzporedno s Trzinsko štiripasovnico, ter celo Štajersko avtocesto. Tako, da imamo tu spet preveč cest na kupu, medtem ko se proti Medvodam, kjer bi verjetno potekala avtocesta v primeru postavljanja letališča ob železnici, dušijo v kolonah in se potem vozijo z avtomobili celo čez Toško čelo proti Dobrovi in nazaj v Ljubljano.

Sam sicer trdim, da je še zmerom ceneje podret Ljubljansko letališče in ga na novo postavit ob že obstoječi Gorenjski progi ob kateri se dogradi že v preteklosti predvideni drugi tir, kakor pa okoli vlečt železnico po popolnoma novi trasi, pa kakršnakoli že ta bo.... Sploh ker se ob letališču spet nekaj gradi in najbrž spet ne bodo rezervirali placa za železnico. Ampak to je spet tabu tema o kateri se ne razpravlja, ker se "ne da".

No ja, pa še ena povezava kako bi lahko zgledala nova navezava železniške proge na Kamniški krak: https://www.google.com/maps/d/u/0/viewe ... 98437&z=11 Bomo videli kako bo tam nekje leta 2040, ko bo to izvedeno všeč prebivalcem Šenčurja in Domžal, ko bodo mimo njihovih hiš verjetno vozili težki tovorni vlaki.

Morda pa bi bila prednost te "Kamniške" trase in že obstoječe postavitve letališča, ta, da se ta novi tir namesto navezave na Karavanke, zarije proti Avstriji pri Tržiču in se v koridor proti Južni Nemčiji vključi še Celovec. Mimogrede, kolikor mi je znano, je bila taka trasa skozi Tržič načrtovana pred izgradnjo železnice proti Trbižu v 1870ih letih. A se potem za njo, najbrž zaradi izjemno dolgega tunela niso odločili. Pred prvo vojno je bila potem narejena zgolj povezava Kranj - Tržič, ki je bila kasneje tudi razstavljena. Vsekakor pa bi bilo tu vse odvisno od interesa Avstrijcev. Karavanški tunel bo tako ali tako spremenjen v enotirnega, tako da bo verjetno ob drugem tiru "Gorenjske proge" v končni fazi potrebno graditi tudi drugo cev tunela... Kje in kako se bo gradila, pa je spet odločitev projektantov in upam, da ga ne bodo spet kje posrali, kot so ga v primeru cest in letališča.

[Ljubitelj]

No ja, pa še ena povezava kako bi lahko zgledala nova navezava železniške proge na Kamniški krak: https://www.google.com/maps/d/u/0/viewe ... 98437&z=11 Bomo videli kako bo tam nekje leta 2040, ko bo to izvedeno všeč prebivalcem Šenčurja in Domžal, ko bodo mimo njihovih hiš verjetno vozili težki tovorni vlaki.

Amaterski oglati zmazki .

[RitterVonGhega]

letos in kmalu razpis za nakupi novi vlak za "primestni vlaki"

10x elektro in 5x dizel oba bo vozi na Štajerskem in Prekmurjem ....







vlak ime mu je Impuls 3 (tri vrste obrazi vlak "Impuls 3/1 in 3/2 in /3/) in firma je Newag iz Poljskem.. 160 km/h

in še

10x elektro za bo vozi okolice Ljubljančani ... bo "DESIRO HC" od SIEMENS ( Mogoče)





skupaj cena cca 150 mio €

lp

[cokla]

Kakšen nakladač in lažnivec....

[Re 4/4]

Kaj, ko bi počakal na javni razpis, kdo vse se bo prijavil, s katerim modelom.

Sicer pa, če je kaj pameti, bi moral avtomatsko odpasti siemens zaradi negativnih referenc in nobenega izdelanega modela HC za enosmerni sistem. Prav tako newag na svoji spletni strani ne podaja informacije, ali je na voljo večsistemska varianta.

Na ceno bo pa vplivala velikost naročila pri posameznem proizvajalcu. Če vzameš vse pri enem, dobiš popust. In tukaj so v prednosti Škoda, Alstom in Stadler.