Ljubljana - Kočevje - Delnice - Rijeka?

[IggyAUT]

Znanstvena fantastika ali odprtje druge logistične žile za razvoj luke Rijeka? Neumno vprašanje ampak tko pač vržem vprašanje v prostor...??!?

[Re 4/4]

Odlična proga bolj za kakšen simulator na pc-ju. Tudi, če se zgradi nižinska proga ali drugi tir se državi še dolgo ne bosta pobrali. Pri nas niti remonta brez eu pomoči ne moremo izvesti. Pri sosedih enako.

[suha]

S Kočevsko progo so imeli te načrte v stari Avstriji...

Danes oz. že kakšnih 100 let pa je tako, da imajo na Reki s pristaniščem izgubo, ali pa čisto majhen dobiček (ne spomnim se ali je bil podatek za Trst, ali Reko). Skratka dokler bo tako, še obstoječe proge ne morejo poštimat... Da ne omenjam, da proti severu že obstaja povezava preko Pivke in pa tudi dvotirna proga od Dobove proti Zidanemu Mostu je zelo slabo izkoriščena in bi več kot zadostoval, že en tir.

[suha]

Pa tudi če bi bil dobiček v pristanišču, ima trenutno taka vrsta gospodarjenja precej majhno dodano vrednost, povrhu pa je še prepletena z lokalno "mafijo", ki se ob izgradnji take infrastrukture še bolj razbohoti. Skratka vse že videno v Kopru in pri 2. tiru. Delo je treba opraviti najprej drugje.

Lahko pa bi se našlo dodaten namen taki železniški povezavi, kot je naprimer povezava dežel preko Kolpe s Severom Evrope,vendar so tu spet prepreke, predvsem v glavah. Ob izgradnji bi se privabil tudi kapital iz Severa. Firme bi zaradi dobre infrastrukture zgradile prostore recimo na Kočevskem, kamor bi nato na delovna mesta z vlakom prihajala poceni delovna sila z juga itd. Skratka hočem povedati, da samo s pristaniščem nebo šlo.

[ŽAT32]

S Kočevsko progo so imeli te načrte v stari Avstriji...

Pa v Kraljeviini tudi. Le da je bila povezava na Delnice mišljena iz Ribnice. Težavo predstavlja Kolpa s svojimi cca 190 m.n.m. Knežja lipa, denimo, kjer je bila ena od prog projektirana, ima cca 550, Delnice na drugi strani pa 700 metrov nadmorske višine. Pa so vsi odnehali že v časih, ko so bili vsi ti kraji v isti državi.

Mi imamo že s Kraškim robom dovolj težav

[IggyAUT]

ah ja, če se vse od petdesetih let nazaj gradi železniški most pri Gornji Radgoni.......... ampak bil bi pa dober logistični prinos regiji kot tudi pomembnosti in odpiranju novih koridorjev....

[Peter 5]

Zdravo!
Za boljšo navezavo pristanišča v Bakru (razsuti tovor) na progo proti Pivki so v bivši državi razmišljali o "bližnjici" Škrljevo - Ilirska Bistrica. Prvič bi to res bila bližnjica, drugič bi preprečili menjavo smeri vožnje v Škrljevem, tretjič pa bi se izognili dvakratnemu vzpenjanju z nadmorske višine ca. 2 m na ca. 200 m.
Seveda trenutno niti razmišljati o čem podobnem nima smisla.
LP - Peter

[Ri Majstor]

Zdravo!
Za boljšo navezavo pristanišča v Bakru (razsuti tovor) na progo proti Pivki so v bivši državi razmišljali o "bližnjici" Škrljevo - Ilirska Bistrica. Prvič bi to res bila bližnjica, drugič bi preprečili menjavo smeri vožnje v Škrljevem, tretjič pa bi se izognili dvakratnemu vzpenjanju z nadmorske višine ca. 2 m na ca. 200 m.
Seveda trenutno niti razmišljati o čem podobnem nima smisla.
LP - Peter

Bila je u planu obilaznica Rijeke.. od Škrljeva do Jurdana! Od te pruge napravljen je samo industrijski kolosijek do Kukuljanova.. koji završava kod prodajnog salona Lesnine

[IggyAUT]

zmaga bi bila, pa cetudi strel v nogo s Kitajci, da izgradijo za 1,4 mrd obe progi Koper in Rijeka preko Kocevja v vsakem primeru bo nekaj narobe al pa se dolgo nic ne bo

[Peter 5]

Re: Ljubljana - Kočevje - Delnice - Rijeka?

Napisal/-a IggyAUT » 22.07.2016, 10:17
zmaga bi bila, pa cetudi strel v nogo s Kitajci, da izgradijo za 1,4 mrd obe progi Koper in Rijeka preko Kocevja v vsakem primeru bo nekaj narobe al pa se dolgo nic ne bo

Zmaga gor ali dol, jaz kot zasebni partner k tvojemu projektu ne bom pristopil!
LP - Peter

[IggyAUT]

Peter v vsakem primeru bo en nezadovoljen al pa ni pravi Slovenc

[železocestnik]

Pozdravljeni,

iz zgodovine se da marsikaj naučti, lahko pa tudi ne...

Potrebno je vedeti, kakšni interesi so gnali k.u.k monarhijo proti morju. Vedeti je potrebno, da je bila nazadnje monarhija razbita na dva dela.
Avstrijski je težil v Trst, Madžarski na Reko/Rijeko/Fiume/Sankt Veit am Flaum.
Med obema deloma monarhije so nastajali ogromne napetosti. Posebej so se kazale pri razvoju železnic na prostoru anektirane Bosne in Hercegovine.

Po prvi svetovni vojni so nastale popolnoma nove razmere z nastankom nove države SHS/Jugoslavije.
Takrat je postal naenkrat okno v svet za Slovenijo Sušak. Reka je pripadla Italiji.
Naenkrat je postala gradnja železniške proge proti Reki tudi slovenski nacionalni interes.

Po drugi svetovni vojni je naenkrat nastal slovenski nacionalni interes svoja luka - Koper.

Nekateri slovenski politiki so videli malo dlje in speljali ta projekt. Pravzaprav vseeno, s čigavim denarjem in na kakšen način. Važno je, da so projekt speljali in da je luka Koper zaživela in začela doprinašati dobiček in prispevati k BDP.

Danes niso sposobni slovenski politiki speljati niti železniške infrastrukture, ki bi podpirala delovanje oz. razvoj luke Koper.

Slovenski nacionalni interes vsekakor ni povezava luke Koper z Trstom oz. povezav z Reko/Rijeko. Potrebno je vedeti, da kljub temu, da smo v EU obstaja še vedno nacionalna politika in Italije in Hrvaške, ki lahko ob raznoraznih spremembah blokira oz. otežuje delovanje oz. razvoj luke Koper. Na žalost je takšno dejansko stanje.

EU pač niso Združene države Amerike. Vedno je potrebno gledati naprej in se prilagajati dogodkom v prihodnosti.Sicer te povozi čas. Tudi pri železnicah

Vsekakor pa slovenski politiki ne bi smeli biti naivni. Ali pa jamrati...

pozdrav
Darko

[preglednik]

Tako je! Infrastrukturo naj gradi država, ker mora biti to v njenem interesu. Seveda pa po državni infrastrukturi lahko vozi kdor koli, tako kot po cestah. Kar pa se tiče same Luke Koper, zanjo je pomembno samo to, da se spravi tovor čimprej naprej. Vseeno kje, čez Slovenijo ali čez Italijo...

[inovak]

Da se malo spomni na predlog podaljšanja kočevske proge sem malo pobrskal po arhivih in našel tole.

V Trgovskem listu - časopis za trgovino, industrijo in obrt, št. 71, ki je izšel 16. julija 1921 ( 95-letnica izdaje!!!) je na njegovi 5. strani bil objavljen zanimiv sestavek »Podaljšanje kočevske železnice po kočevski in poljanski dolini v Srpske Moravice«, ki se začne :
»Ker je bila Slovenija najbolj industrijelen del Jugoslavije, na podlagi takozvane londonske pogodbe odrezan od svojega morja, je nastala potreba, da si poišče nov izhod na morje.
Izmed obstoječih pristanišč prideta v poštev Baroš in Split, od katerih prvo morebiti ne bo popolnoma v jugoslovanskih rokah, dokler ne prevzamejo v Italiji one skupine vlado v svoje roke, ki so za brezpogojno izvedbo samoodločbe narodov.«

Ugotovljeno je bilo, da je najprimernejša povezava centra Slovenije podaljšanje kočevske proge »do one najugodnejše ležeče točke na progi Reka-Bakar-Ogulin-Karlovac-Zagreb«. Tako se je predvidevalo izgradnja »prvovrstne« proge, po kateri bi lahko vozili tudi brzovlaki s hitrostju 75 km/h ( vsaka podobnost z zahtevami pri gradnji drugega tira je zgolj slučajna). Tako so bile zahteve za hriboviti del maksimalen vzpon 15ih metrov na 1 km ter radij ovinkov ne bo smel iti pod 400 m. Največji problem je predstavljala reka Kolpa, ki je nudila varianto premostitve na dnu ozke doline, ki bi predstavljala daljšo progo in zato manj ekonomično progo, ali pa premostitev po mostu, ki bi se dvigal 100 do 200 metrov nad vodo. »..to bo vso stavbo sicer znatno podražilo akiravno bi bila proga znatno krajša.«

Tako sta bili sprojektirani dve varianti. Prvo, imenovano rdečo progo, je projektiral po nalogu znanega industrijalca A.Kajfeža iz Kočevja dunajski inženir F.Mussil. Začrtal jo je iz Kočevja, čez Štalcarje, Banjaloke, Novih sel, Broda na Kolpi , premosti Kolpo v dolini in se dvigne na desni breg navzgor proti Brod-Moravicam. Dolga naj bi bla 44 km in ima delno 25 promilov vzpona.

Drugo varianto je sprojektiral ribniški rojak strojni tehnik Verij Švajgar. Iz Kočevja bi bila speljana mimo Mozlja in Verderba, skozi predor do strmin ob Kolpi, dalje ob bregu te reke in pri Dolu 100 metrov nad gladino Kolpe čez reko in mimo Plemenitaša skozi predor v Srpske (Komorske) Moravice. Proga bi imela 38 km in imela največji vzpon 15 promilov.

Pripombe na obe varianti so bile, da sta speljani deloma po manj obljudenih krajih, rdeča varianta pa velik vzpon, »kar jo dela nesposobno za glavno progo.«
Kot alternativa obema pa je bila predlagana tretja, modra proga,ki naj bi upoštevala, da jo je treba speljati po najbolj obljudenih krajih in najbolj važnih krajih. Ta naj bi šla od Kočevja, po severnem delu Mozlja, pri Knežji lipi skozi kake 3 km dolg predor, čez koto 490 ob ovinku ceste južno od Nemške Loke, po poljanski dolini mimo Predgrada-Starega trga, nad Gorenjimi ali Doljnimi Radenci po visokem mostu čez Kolpo ter pri Plemenitašu, skozi 6 km dolg predor v Srpske Moravice, »oziroma v svrho izognitve zadnjemu predoru, pri Dolu po visokem mostu« čez Kolpo na Male Drage in od tu v Srpske Moravice. Ta proga naj bi bila krajša, vodila naj bi po obljudenih krajih ter krajih , kjer so se našli pomembni sledovi premoga in železove rude. »Velike pomena bi bila tudi električna centrala pri Dolu s pomočjo katere bi bil lahko elektrificiran železniški obrat.« Pri tem so opozorili na možnost kasnejše navezave Črnomlja s Predgradom-Starim trgom in najkrajša pot zveze Maribor-Zidani most-Bakar-Reka. Opozorjeno je bilo tudi na strateško vlogo te trase.

»Ako se ne bodo pojavile tudi v tem slučaju zopet mahinacije raznih magnatov in lokalnih interesov, kot se je zgodilo deloma svojih dni pri projektiranju dolenjske železnice, potem je skoro gotovo, da se bo nepristranska komisija vladnih zastopnikov odločila za modro progo.«

Spodaj je podpisan Odbor za podaljšanje kočevske železnice po kočevski in poljanski dolini v Srpske Moravice.

Kakšno je danes stanje, se ve. Je pa omenjeni Trgovski list zanimiv za branje tudi zaradi drugih tem, ki so tako zanimive, kot da ni minilo od objave natanko 95 let.

[IggyAUT]

zanimivo.