Diorama 1960a

Vse okoli izdelovanja maket in elementov na njej.
Odgovori
Uporabniški avatar
volkun
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 443
Pridružen: 01.03.2009, 21:54
Kraj: Velenje

Re: Diorama 1960a

Odgovor Napisal/-a volkun »

"Nov delovni teden je pred nami" in čas je, da nehamo čvekat in nekaj postorimo - hi (hi = izraz smeha v radioamaterščini). Povezovalne kable med krmilnikom Multimaus in centralo z21, sem skrajšal na 1 m dolžine, saj je dolžina 2 ali več metrov zelo moteča in se kabl zatika tam, kjer je najmanj potrebno - kot vselej :? Prek spleta sem naročil vrečko 6 polnih konektorjev RJ12 (cena s poštnino in dostavo na dom znaša 11 euro, v vrečki pa je 100 kosov). In ker sta na obeh straneh stenske makete vtični mesti, krajši kabli povsem zadostujejo. Po prenovi sem opravil še testno vožnjo in s tem zanesljivo preskusil kvaliteto stikov med kablom in konektorjem - BP!
Pred dvema dnevoma sem napravil še vdolbino za star odslužen holcvagnov kombi. Vdolbino sem na debelo premazal s hladnim mizarskim lepilom Mekol. Taka količina lepila potrebuje vsaj dan ali dva, da se popolnoma osuši; nato sem nanj nanesel še plast M3 lepila.
Slika

Pred tem sem model kombija z barvami postaral in sestavil. sledilo pa je leplenje na položaj, kjer bo "star pleh" počival. Začasno so kombi odložili tik ob cesto, ki pelje proti naselju Krnica. Za transformatorsko postajo je dovolj prostora in tam naj bo; je odločilo vodstvo obrata K.O.K.
Slika

Tudi od železniške proge je dovolj oddaljen in čez njega bodo kaseneje napeljane še žice srednje napetostnega omrežja. Tudi te bodo dovolj visoko nad njim. Skratka kombi, oz. njegovi ostanki, je prekrit z rjo, zemljo in prahom. Čas in vreme opravita svoje . . .
Slika

lp in se imejmo maketarsko!
Uporabniški avatar
volkun
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 443
Pridružen: 01.03.2009, 21:54
Kraj: Velenje

Re: Diorama 1960a

Odgovor Napisal/-a volkun »

Sedaj, ko je diorama 1960a gradbeno zaključena, sem napravil primerjavo med prvimi osnutki, začetnimi načrti in končnim tlorisom makete, kakršna dejansko je. Na prvi sliki je načrt popolnoma odprte proge, iz začetka leta 2015, ki je bila zasnovana v obliki na glavo postavljene črke U.
Slika

Čez čas sem na pobudo maketarja Miloša Jocifa (Miloš hvala za izvrstno idejo :D ) dodal vezni most in s tem pridobil zelo dolg tirni oval in še več možnosti vožnje vlakov. Nov in hkrati končni načrt tlorisa makete je na naslednji sliki. Povsem na dnu je s črtkano linijo prikazan ozkotirnica.
Slika

Vožnja vlakov je DCC krmiljena, ostalo upravljanje makete pa je analogno. In s tem je bilo tudi precej električnih predelav same vezave in funkcionalnosti makete, vključno z varovalnimi odseki, proti zdrsu vlaka na koncu proge, kadar le ta ni zaključena z ovalom. Varnostna odseka sta 5.1 in 5.3. Na tem načrtu pa so še obarvani operativni sektorji makete, kot tudi povdarjena glavna proga (modra linija), ki je vedno nezasedena! Deli proge so označeni s pripadajočo številko zaradi same vožnje in sestavljanja vlakov po operativnih shemah, ki so že tudi pripravljene. Posebej za potniške vlake, posebej za tovorne in posebej za mešane.
Slika

Trenutno je v gradnji / spajkanju, usmerniško krmilni sklop, za upravljanje ozkotirne proge. Kot osnovni krmilnik služi kit komplet K1823, na pult pa so dodani še regulator smeri in hitrosti vožnje vlaka, ter mikro stikala za vklop / izklop progovnih odsekov.
Slika

lp
Uporabniški avatar
miranzor
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 526
Pridružen: 28.09.2005, 20:03
Kraj: Celje

Re: Diorama 1960a

Odgovor Napisal/-a miranzor »

Zdravo, Vojko!

Všeč mi je scena z zapuščenim kombijem in tudi postaranost karoserije je dobra!

Primerjava med obema načrtoma šele pokaže, koliko več dela je bilo potrebno vložit in kako je bilo potrebno določene zadeve prilagodit. Občudujem pa pri tebi načrtnost! Tega pri meni namreč manjka. Jaz se zadev lotevam namreč bolj stihijsko!

Kar se vodenja makete tiče mi je koncept všeč, ker se mi zdi, da popolna avtomatizacija makete vodi v preveč pasivno upravljanje, meni pa je všeč nekoliko aktivnejša vloga pri tem!
LP, Miran
Uporabniški avatar
volkun
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 443
Pridružen: 01.03.2009, 21:54
Kraj: Velenje

Re: Diorama 1960a

Odgovor Napisal/-a volkun »

Hi Miran,
Ja izučilo me je, da je za vsako stvar dobro imeti podroben načrt - nikdar ne veš, kdaj prav pride in na papirju ostane vse (vse načrte in sheme imam namreč natisnjene na A4 in A3 formate). Res pa je tudi, da tako natančno delo zahteva OGROMNO časa :? Tudi jaz sem pristaš dela ob maketi in z njo, ni mi všeč popolna avtomatizacija, postane kaj kmalu dolgočasno in nezanimivo. V mojem primeru sem prisiljen spremljati vožnjo vlaka in aktivno sodelovati pri postavljanju kretnic, spenjanju in razpenjanju garnitur, ročnem obračanju lokomotive na okretnici, preklaplanju signalov, . . . , skratka dela ne zmanjka in čas ob maketi dobesedno leti 8)
Sicer pa sem se danes poleg meritev in kontrole vseh električnih povezav, ukvarjal še z javno razsvetljavo. Torej montaža stikala na panel in vse dotične žične povezave. trenutno maketo osvetljuje pet svetilk. Štiri so ob postajnih tirih v Krnici:
Slika

In trenutno ena je na platoju K.O.K., tik ob tovornem skladišču:
Slika

Pa še nočni posnetek rampe pri tovornem skladišču
Slika

Ko sem uredil razsvetljavo, pa sem se spravil še nad elektrifikacijo kretnic. Ufff, to pa bo dela malce več, kot sem planiral :) . Namreč točno moram pozicionirati premikalni mehanizem po obeh oseh X in Y. Le ti dve osi morata biti poravnani s tirno simetralo in s tem se izognem morebitnemu prevelikemu trenju med zobniki, posledično prevelikemu toku, ki je potreben za premik. Seveda sem namestil tudi tipkalo na panel. Začel sem s kompletom št. 6 - torej tipkalo 6 in kretnica 6, ki sta na zahodnem segmentu. Precej dela. tri žičke od sponk do tipkala in tri žičke od sponk do kretnice, spajkanje žičk na tipkala, označevanje vodnikov, vezava testna meritev in poskusni zagon. S to prvo stalno montirano kretnico 6, sem se ubadal cca. dve uri. Za ostale bom potreboval občutno manj časa. vsak spoj žičke s stikalnim kontaktom je tudi posebej zaščiten s kratko črno termo bužirko (za vsak primer!):
Slika

In še princip delovanja kretniških tipkal: ročica je stalno v nultem položaju ( na sliki "0"), ko pa želim premakniti kretnico, pa je orientacija sledeča: potisk ročice gor pomeni naravnost in potisk navzdol, pomeni odklon kretnice. vsa stikala so orientirana enako.
Slika

Seveda tipkalo držim v položaju nekaj časa, da se ostrici premakneta v svoj skrajni položaj - premikanje je počasno :D. Ko tipkalo sprostim, se samo vrne v nulti položaj Mogoče kasneje prilepim video . . .
lp
Uporabniški avatar
volkun
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 443
Pridružen: 01.03.2009, 21:54
Kraj: Velenje

Re: Diorama 1960a

Odgovor Napisal/-a volkun »

Nadaljujem z montažo kretniških premikalnih mehanizmov, tipkal na stikalne panele, in žičnimi povezavami med omenjenimi elementi. Ampak . . . vse našteto delo poteka pod maketo :( In šest ur je trajalo, da sem izvedel vse, kot mora biti, vključnoz nastavitvami mehanizmov, električnimi meritvami in testnimi vožnjami preko vseh kretnic v vse smeri. Zoprno in utrujajoče. Če bom v kondiciji, jutri enako postorim še na vzhodnem segmentu. Takole pa zgledajo sedaj stikalni paneli, ko so opremljeni s tipkali - največ dva na panel, kajti prsti se hitro oprimejo nepravega, navkljub oznakam nad tipkalom. V zadnjo, desno luknjo (ki je rezervna) pa je vtaknjena odklopilna palica (rdeča) in tako je izkoristek 100% :D
Slika

Na steni je nad vsakim segmentom prilepljena tirna situacija (velikosti A3 in plastificirana) z oznakami progovnih odsekov in kretnic:
Slika

Za lažjo orientacijo, pa sem poleg vsake kretnice dodal še malo črno ploščico z belo pripadajočo številko. Ob pogledu na to oznako na panelu zlahka poiščemo pripadajoče tipkalo za premik kretnice. Črna barva zato, da manj izstopa od okolja.
Slika

In kot kaže, bo "vikend" minil, kot bi mignil - delavno 8), lp.
Odgovori