Marklin tiri kompatibilnost

[ICE]

Ali so marklinovi tiri iz leta 1970 kompatibilni z današnjimi? Ali po marklonovih tiri voziš tudi modele vlakov drugih proizvajalecev (Mehano,Piko,...)? In ali so marklovi tiri komaptiblnimi z drugimi proizvajalci (Mehano,Piko,...)?

Lp ICE

[Peter 5]

Zdravo!
Kar zadeva vagone drugih proizvajalcev, bi naj bili Märklinovi tiri zanje uporabni. Eventualno na kretnicah lahko nagaja notranji razmik kolesnih dvojic, Po NEM je ta za enosmerne sisteme H0 (in DCC) 14,3 mm, pri Märklinu pa 14,0. Ker so v teh sistemih kolesa na oseh medseboj električno izolirana, morda ne bodo delovale pravilno nekatere Märklinove naprave, n.pr. avtomatske zapornice - vsaj one starejšega tipa za tirnice sitema "M" (Kovinska imitacija tirne grede).
Tirnice sistema "K" (plastični pragovi brez tirne grede) naj bi bili uporabni neomejeno. Za najnovejši sistem "C" (plastična tirna greda) pa ne vem, a najbrž tudi.

Za enosmerne lokomotive (in one, ki so digitalizirane za DCC) pa noben tip ¨Märklinovih tirov ni uporaben, saj imata obe tirnici enak električni potencial, "bradavičke" med tirnicama pa nasprotnega. Eventualno bi se dale prilagoditi tirnice sistemov "K"in "C", za kretnice pa nisem čisto prepričan.

Z Märklinovimi tiri lahko kombiniraš tire drugih proizvajalcev, če le-te opremiš s primernimi tirnimi spojkami in s "srednjim" vodnikom. Proizvaja ga n.pr. britanski PECO. Lahko pa to narediš tudi sam. Tirnico pritrdiš na deščico, in zabiješ vanjo ob vsakem pragu medeninast žebljiček, tako da pogleda spodaj ven. Te konice potem povežeš z bakreno žičko in vsa stičišča zaspajkaš. Tirnico potem položiš na 2 paralelna trakova plutovine, konice žebljičkov in žička se nahajajo med njima. Tudi kretnice lahko tako predelaš za Märklinov sistem, treba pa je paziti, da lokomotivin srednji drsnik ne napravi kratkega stika, ko zadene v katero od tirnic. Zato morajo biti v sredini kretnice žebljički nekoliko nad GRT (=gornji rob tirnice). Višine žebljičkov se morajo spreminjati postopno (položen hribček), da se drsnik na zatakne. Seveda morajo biti žebljički "obglavljeni" - že zaradi optike. Žičke seveda električno zvežeš med seboj in s srednjim vodnikom originalnih Mä-tirov.

Ker nisem Märklinist, me bo kdo izmed njih gotovo še dopolnil (ali tudi popravil).
LP - Peter

[Peter 5]

Zdravo!
Moram se dopolniti!
4-osni vagoni drugih proizvajalcev, zlasti dolgi, morda ne bodo na Märklinovih kretnicah sitema M zvozili krivine v odklon, ker se bodo zataknili v pretirano velik kretniški nastavek (= kretniška signalna svetilka)!

LP - Peter

[Gorchi]

Beri obdelane teme:
http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?f=35&t=7514
http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?f=35&t=7525
http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?f=35&t=7464

[ICE]

Zdravo!
Kar zadeva vagone drugih proizvajalcev, bi naj bili Märklinovi tiri zanje uporabni. Eventualno na kretnicah lahko nagaja notranji razmik kolesnih dvojic, Po NEM je ta za enosmerne sisteme H0 (in DCC) 14,3 mm, pri Märklinu pa 14,0. Ker so v teh sistemih kolesa na oseh medseboj električno izolirana, morda ne bodo delovale pravilno nekatere Märklinove naprave, n.pr. avtomatske zapornice - vsaj one starejšega tipa za tirnice sitema "M" (Kovinska imitacija tirne grede).
Tirnice sistema "K" (plastični pragovi brez tirne grede) naj bi bili uporabni neomejeno. Za najnovejši sistem "C" (plastična tirna greda) pa ne vem, a najbrž tudi.

Za enosmerne lokomotive (in one, ki so digitalizirane za DCC) pa noben tip ¨Märklinovih tirov ni uporaben, saj imata obe tirnici enak električni potencial, "bradavičke" med tirnicama pa nasprotnega. Eventualno bi se dale prilagoditi tirnice sistemov "K"in "C", za kretnice pa nisem čisto prepričan.

Z Märklinovimi tiri lahko kombiniraš tire drugih proizvajalcev, če le-te opremiš s primernimi tirnimi spojkami in s "srednjim" vodnikom. Proizvaja ga n.pr. britanski PECO. Lahko pa to narediš tudi sam. Tirnico pritrdiš na deščico, in zabiješ vanjo ob vsakem pragu medeninast žebljiček, tako da pogleda spodaj ven. Te konice potem povežeš z bakreno žičko in vsa stičišča zaspajkaš. Tirnico potem položiš na 2 paralelna trakova plutovine, konice žebljičkov in žička se nahajajo med njima. Tudi kretnice lahko tako predelaš za Märklinov sistem, treba pa je paziti, da lokomotivin srednji drsnik ne napravi kratkega stika, ko zadene v katero od tirnic. Zato morajo biti v sredini kretnice žebljički nekoliko nad GRT (=gornji rob tirnice). Višine žebljičkov se morajo spreminjati postopno (položen hribček), da se drsnik na zatakne. Seveda morajo biti žebljički "obglavljeni" - že zaradi optike. Žičke seveda električno zvežeš med seboj in s srednjim vodnikom originalnih Mä-tirov.

Ker nisem Märklinist, me bo kdo izmed njih gotovo še dopolnil (ali tudi popravil).
LP - Peter

@Peter 5 najlepša hvala za nasvet.

Lp ICE

[ICE]

Beri obdelane teme:
http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?f=35&t=7514
http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?f=35&t=7525
http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?f=35&t=7464

@Gorchi Hvala ti za linke do teme z korstnimi informacijami.

Lp ICE

[Peter 5]

Beri obdelane teme:
http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?f=35&t=7514
http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?f=35&t=7525
http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?f=35&t=7464

Gorchi, morda se dajo te 3 teme pa še ta, v kateri se nahajamo, združiti pod eno streho, n. pr. "Maerklin in drugi" ?
Smo res razmetali dokaj podobna vprašanja!
LP - Peter

[raziskovalec]

Jaz že sploh razmišljam o temi, ki bi se ji reklo Mala maketarska vprašanja, torej na podoben sistem kot Mala vprašanja.

[milchy]

Jaka - čist preprost odgovor - po Märklinovih tirih vozi Märklinove vagone in lokomotive, po ostalih pa ostale enosmerne lokomotive in vagone.

[raziskovalec]

Ja, če imaš dost dnarja za Marklin lokomotive.

[ICE]

Jaka - čist preprost odgovor - po Märklinovih tirih vozi Märklinove vagone in lokomotive, po ostalih pa ostale enosmerne lokomotive in vagone.

Hvala za nasvet, katere tire in lokomotvie ter vagon pa so na modulni maketi na Jesenicah?

[Gorchi]

Ja, če imaš dost dnarja za Marklin lokomotive.

Za AC sistem se odločiš, če imaš denar, mogoče če si za praktičnost in te seveda ne moti rožljanje drsalke. Ali kupuješ Märklin, Roco ali kaj tretjega pa je posameznikova odločitev. Večinoma pa so itak problem lokomotive, vagoni za enosmerno sistem lahko vozijo po teh tirih brez problemov. Drugače je s kakšnimi tehničnimi rešitvami (zasedenost odseka recimo), ki zahtevajo AC kolesa, kar pa je večinoma še najmanjši problem zamenjati.

Hvala za nasvet, katere tire in lokomotvie ter vagon pa so na modulni maketi na Jesenicah?

Bom namesto Milana odgovoril: DC, torej enosmerni sistem.

[ICE]

Ja, če imaš dost dnarja za Marklin lokomotive.

Za AC sistem se odločiš, če imaš denar, mogoče če si za praktičnost in te seveda ne moti rožljanje drsalke. Ali kupuješ Märklin, Roco ali kaj tretjega pa je posameznikova odločitev. Večinoma pa so itak problem lokomotive, vagoni za enosmerno sistem lahko vozijo po teh tirih brez problemov. Drugače je s kakšnimi tehničnimi rešitvami (zasedenost odseka recimo), ki zahtevajo AC kolesa, kar pa je večinoma še najmanjši problem zamenjati.

Hvala za nasvet, katere tire in lokomotvie ter vagon pa so na modulni maketi na Jesenicah?

Bom namesto Milana odgovoril: DC, torej enosmerni sistem.

@Gorchi najlepša hvala za odgovor.Glede Merklinove kompatiblinosti pa sprašujem zato, ker bi letos sestavil maketo, ki je 40 let bila pospravljena v omari in me je zanimalo če je komaptibilna z danšnjimi tiri,lokomotivami ter vagoni.

Lp ICE

[raziskovalec]

Za AC sistem se odločiš, če imaš denar, mogoče če si za praktičnost in te seveda ne moti rožljanje drsalke. Ali kupuješ Märklin, Roco ali kaj tretjega pa je posameznikova odločitev. Večinoma pa so itak problem lokomotive, vagoni za enosmerno sistem lahko vozijo po teh tirih brez problemov. Drugače je s kakšnimi tehničnimi rešitvami (zasedenost odseka recimo), ki zahtevajo AC kolesa, kar pa je večinoma še najmanjši problem zamenjati.

Se strinjam, pri meni je Marklin nekako zaradi tradicionalnosti, pa še popravljat jih znava kolikor toliko. Očetova prva lokomotiva je iz 1957 in je zato pri meni Marklin na prvem mestu, DC pa je za zraven. Lokomotive, ki jih sedaj kupujem za AC, pa so itak Piko ali Roco, Marklin le, če najdem kaj na Bolhi ali na bolšjakih. So pa stare loke veliko bolj zanesljive od današnjih, če pa jih dolgo ne voziš, težko obrnejo smer, sploh original stare Marklinke. DC pa tudi po desetih letih stanja takoj vozi.

[Puhalnik]

Maerklinovi tiri izvedbe M, K ali C, se brez težav med seboj kombinirajo, saj obstjajo vmesni povezovalni komadi tirov za prehod iz tira vrste M ali K, na tir vrste C (izkušen modelar lahko sicer to zacini skupaj tudi sam). Vsa Maerklinova vozila (lokomotive in vagoni) vozijo po vseh tirih brez problemov, razen najsodobnejše digitalne lokomotive včasih na M tirih kaj štekajo (se včasih iskri pod drsnikom), za razliko od K ali C tirov, kjer tečejo popolnoma gladko. Nisem pa še ugotavljal zakaj, ker sem M tire večinoma že upokojil. Vagoni morajo prav tako teči na vseh vrstah Maerklinovih tirov brez problemov, če imajo le pravilen razmik med kolesi (dobro je če te razmike s kljunastim merilom preverimo tudi pri novih vagonih). Pri velikih vagonoh nikakor ne pride do nobenih zadevanj z opremo na M tirih (npr. s kretničnimi signali). Tam gre bolj za vprašanje velikosti vagona in velikosti radiusa ovinka. Veliki vagoni že po naravi stvari ne sodijo na majhne radiuse (npr. R1 ali R2), ker stvar ne izgleda realistično. Če imamo majhne rdiuse, veliko bolje izgleda vlak z manjšimi vagoni, in se pač velikim pullmanom odpovemo. Sam imam na maketi spojene različne vrste Maerklinovih tirov, tudi zato, da se vidi razvoj tehnike skozi čas, in zadnjih 10 let nisem imel okrog tega prav nobenih težav.