Pozdravljeni, še enkrat hvala za vse nasvete glede izbire tirov. Kot sem že nekajkrat napisal so to moji prvi moduli in ko sem se lotil njihove izdelave nisem točno vedel kako daleč bom prišel. Zavestno sem se odločil za slabši tirni material (Mehano), ki sem ga imel doma in zamenjava za karkoli drugega na teh modulih bi pomenila izdelavo modulov čisto od začetka. V primeru da bi izbral Piko/Roco bi moral zaradi geometrije popolnoma spremeniti tirni načrt (manjše število tirov na postaji) ali pa povečati dolžino modulov. Obe ti dve rešitvi bi pomenili prevelik poseg. Na vseh treh postajnih modulih (m1, m2 in m3) in zaključnem modulu mA so že položeni Mehano tiri in tega ne bom spreminjal. Če bo po zaključku tega dela projekta ostalo še kaj volje, bom nadaljeval na podlagi vaših priporočil podkrepljenih z lastnimi izkušnjami.
Poleg tega je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da so moja trenutna tirna vozila iz razreda najbolj osnovnih Mehano in Piko lokomotiv in vagonov. Zaenkrat ne čutim potrebe po menjavi, saj uživam predvsem v izdelavi modulov, testiranju, nato pa zadevo v večini primerov predam "mlajšim strojevodjem". Sploh pa imam zaenkrat dobre izkušnje s testiranjem tega, kar sem izdelal dosedaj.
Imam pa delno že izdelana dva nova ravna modula. Za drugi zaključni modul (podoben kot mA) imam že sestavljeno konstrukcijo. Za ravni modul enake dolžine, kot so postajni, pa imam pripravljen material za ogrodje. Na obeh teh dveh modulih sem nameraval uporabiti Piko flex tire.
Kar nekaj Piko kretnic in tirov imam doma, tako da poznam razliko med Mehano in Piko, s tiri drugih proizvajalcev žal nimam izkušenj. Ali priporočate, da tudi namesto Piko flex tirov uporabim kaj drugega? Glede na trenutni vozni park se bojim uporabiti tire Code 83 (Roco/Peco) in se bolj nagibam, da ostanem na Code100 (Piko).
Moji HO moduli
Re: Moji HO moduli
Miloš, za Mehano mi je jasno, da imajo premajhen radius. Kolikor vem imajo Piko kretnice radius 907,97mm, kar naj bi bilo znoraj predpisa za module. So te R800 Piko, ki jih omenjaš iste (Piko A-Gleiss) ali kakšna starejša zadeva? Ne razumem pa zakaj bi lokomotive na nizkih vencih povzročale težave pri vožnji po Code 100 tirih? Zaradi višine tirov ali mogoče zaradi radiusa?miloš napisal/-a:Premajhen radius.Pri modulih je predpis Rmin=800mm,mislim pa da Mehano seže do R600mm.Zato smo na vseh modulnih maketah (DLŽ,Jesenice) vse izdelali na R800.Saj po mehanovih bodo šle vse tovarniške lokomotive brez težav,kaj bolj zahtevnega pa ne.Teh slednjih je pa itak bolj malo.Problem so tudi venci.Zadnje čase dobre modele (Rocova SŽ03) postavijo na nizke vence in problem je tu.Sam sem imel Piko kretnice R800,pa sem jih moral zamenjati.Ker zelo dobro in natančno delaš,ti svetujem menjavo sedaj.
LP Miloš
Sebastjan, ker sem razmišljal ravno o Piko tirih, bi bil zelo vesel kakšne bolj podrobne utemeljitve te tvoje izjave. Imaš kakšne slabe izkušnje s Piko? Te moti izgled, geometrija, izdelava, dejstvo da so Code 100 tiri?sebastiant napisal/-a:Upam, da ne za Piko!
Re: Moji HO moduli
No,ta radij 900 so Pikove kretnice.Veš kje iztirjajo lokomotive z nizkim vencem?Tam,kjer se jeziček dotakne šine ima Piko tirnico poglobljeno in mi zahakla kolo v tisti rob,ko gre iz krivine ven.V vse ostale smeri je čisto v redu.Roco ima pa jeziček (ojstrico) tako izvedeno,da se popolnoma prilagodi ob tirnico in ni nobenih problemov.Upam,da sem dovolj jasno opisal,slik na ta forum žal ne znam dati.Imam dve lok z nizkim vencem (Roco 03 in Micrometakit JŽ145) in obe se enako obnašata.Vse ostalo pa leti,kot sem že omenil.
LP Miloš
LP Miloš
Re: Moji HO moduli
Kaj pa je narobe s Piko kretnicam?sebastiant napisal/-a:Upam, da ne za Piko!miloš napisal/-a:...........Ker zelo dobro in natančno delaš,ti svetujem menjavo sedaj.
LP Miloš
Re: Moji HO moduli
matejmm napisal/-a:Pozdravljeni, še enkrat hvala za vse nasvete glede izbire tirov. Kot sem že nekajkrat napisal so to moji prvi moduli in ko sem se lotil njihove izdelave nisem točno vedel kako daleč bom prišel. Zavestno sem se odločil za slabši tirni material (Mehano), ki sem ga imel doma in zamenjava za karkoli drugega na teh modulih bi pomenila izdelavo modulov čisto od začetka. V primeru da bi izbral Piko/Roco bi moral zaradi geometrije popolnoma spremeniti tirni načrt (manjše število tirov na postaji) ali pa povečati dolžino modulov. Obe ti dve rešitvi bi pomenili prevelik poseg. Na vseh treh postajnih modulih (m1, m2 in m3) in zaključnem modulu mA so že položeni Mehano tiri in tega ne bom spreminjal. Če bo po zaključku tega dela projekta ostalo še kaj volje, bom nadaljeval na podlagi vaših priporočil podkrepljenih z lastnimi izkušnjami.
Poleg tega je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da so moja trenutna tirna vozila iz razreda najbolj osnovnih Mehano in Piko lokomotiv in vagonov. Zaenkrat ne čutim potrebe po menjavi, saj uživam predvsem v izdelavi modulov, testiranju, nato pa zadevo v večini primerov predam "mlajšim strojevodjem". Sploh pa imam zaenkrat dobre izkušnje s testiranjem tega, kar sem izdelal dosedaj.
Imam pa delno že izdelana dva nova ravna modula. Za drugi zaključni modul (podoben kot mA) imam že sestavljeno konstrukcijo. Za ravni modul enake dolžine, kot so postajni, pa imam pripravljen material za ogrodje. Na obeh teh dveh modulih sem nameraval uporabiti Piko flex tire.
Kar nekaj Piko kretnic in tirov imam doma, tako da poznam razliko med Mehano in Piko, s tiri drugih proizvajalcev žal nimam izkušenj. Ali priporočate, da tudi namesto Piko flex tirov uporabim kaj drugega? Glede na trenutni vozni park se bojim uporabiti tire Code 83 (Roco/Peco) in se bolj nagibam, da ostanem na Code100 (Piko).
Jasno in glasno napisano...Glede Piko flex tirov pa: Po mojem mnenju daleč najboljše, in še cenovno ugodno, kar je trenutno na tržišču! Jaz sem jih na moji maketi porabil kar nekaj...Največja njihova prednost je predvsem v tem, da se tirnico z lahkoto potegne iz pragov, ukrivi na željen radijus in vrne nazaj "v prage". Pri drugih proizvajalcih pa je to malo težje, oziroma pri nekaterih skoraj "misija nemogoče"... Pri "pikolovcih" je mogoče moteče edino to, ker so code100... Mene to pretirano ne moti...Za samo vožnjo modelov, so bolj pomembne kretnice. Jaz sem se odločil za Tillig elite, ki so glede na njihovo ceno še najboljši približek pravim...Saj ne rečem da obstajajo še boljše, na primer od Weinart, ampak je cena potem tudi neprimerno "boljša" (beri višja!)...Edina "slabost" Tillig-ovih kretnic je ta, da morajo obvezno imeti elektro pogon z menjavo polaritete v "srcu", in to čim boljši kot je npr. Tortoise. Conradovi pogoni su preslabi...Tudi pri polaganju teh kretnic moraš biti res izredno natančen in pazljiv, da so položene tako kot je treba. Pri kombinaciji z Piko flexibilkami, pa je obvezna tudi uporaba višinsko prilagodljivih sponk, kajti Tillig elite kretnice so code83. Pri testiranju, ki sva ga pred kratkim opravila z Sini-jem, pri vožnji modelov tudi z RP25 kolesi, ni bilo nobenih problemov...
L.P.
Re: Moji HO moduli
Miloš, hvala za tole podrobno obrazložitev težav s katerimi si se srečal ob uporabi Piko kretnic. Če te pravilno razumem je problematičen tale detajl na kretnici.miloš napisal/-a:No,ta radij 900 so Pikove kretnice.Veš kje iztirjajo lokomotive z nizkim vencem?Tam,kjer se jeziček dotakne šine ima Piko tirnico poglobljeno in mi zahakla kolo v tisti rob,ko gre iz krivine ven.V vse ostale smeri je čisto v redu.Roco ima pa jeziček (ojstrico) tako izvedeno,da se popolnoma prilagodi ob tirnico in ni nobenih problemov.Upam,da sem dovolj jasno opisal,slik na ta forum žal ne znam dati.Imam dve lok z nizkim vencem (Roco 03 in Micrometakit JŽ145) in obe se enako obnašata.Vse ostalo pa leti,kot sem že omenil.
LP Miloš
Vsekakor bom pred izdelavo naslednjega modula, ki bo vseboval kretnice moral temeljito razmisliti kaj bom izbral.
Mišo, hvala za te informacije. Glede na napisano ne bom prav dosti zgrešil, če bom za naslednja dva ravna modula (brez kretnic) uporabil Piko flex tire, pred izdelavo novih postajnih modulov pa bom verjetno naredil kakšno raziskavo kako se stvari obnašajo. Mogoče se bo pa do takrat tudi moj vozni park že kaj spremenil.mmatja napisal/-a:
Edina "slabost" Tillig-ovih kretnic je ta, da morajo obvezno imeti elektro pogon z menjavo polaritete v "srcu", in to čim boljši kot je npr. Tortoise. Conradovi pogoni su preslabi...Tudi pri polaganju teh kretnic moraš biti res izredno natančen in pazljiv, da so položene tako kot je treba. Pri kombinaciji z Piko flexibilkami, pa je obvezna tudi uporaba višinsko prilagodljivih sponk, kajti Tillig elite kretnice so code83. Pri testiranju, ki sva ga pred kratkim opravila z Sini-jem, pri vožnji modelov tudi z RP25 kolesi, ni bilo nobenih problemov...
L.P.
Re: Moji HO moduli
Točno ta zobec dela težave,ko prideš iz krivine na ravni del.Če peljem po ravnem ven,ni težav,prav tako ne proti ojstrici v premo ali odklon.
LP Miloš
LP Miloš
Re: Moji HO moduli
Piko tiri jasno niso najboljše kar se da dobit na trgu, imajo pa najboljše razmerje med ceno in kvaliteto ter so nesporno kvalitetnejši od Mehana. Sam imam komplet maketo zgrajeno ravno na pikovih "A-gleiss" in tudi kretnice vključno z dvojnim križnim preklopom (DKW) ne povzročajo problemov - vsaj meni ne (če izvzamem super počasno vožnjo, kar je pa itak problem vseh kretnic z izoliranimi srci). Edino česar nimam je trojna kretnica, baje da ta dela probleme oz. vsaj pri starejši seriji je bilo tako...
Pri kretnicah je potrebno biti izredno natančen že pri polaganju, še bolj pa pri posipu, kjer ima lahko že najmanjša šlamparija za posledico, da vlaki iztirjajo oz. ne vozijo tekoče.
Pri kretnicah je potrebno biti izredno natančen že pri polaganju, še bolj pa pri posipu, kjer ima lahko že najmanjša šlamparija za posledico, da vlaki iztirjajo oz. ne vozijo tekoče.
Re: Moji HO moduli
Ali se tega zobca ne da nekoliko pobrusiti da bi bila "luknja" v tirnici sicer malo daljša, zobec pa bolj blag? V tem primeru bi bil odsek z efektivno preveliko tirno širino malo daljši ... ali bi v tem primeru obstajala nevarnost da kolesna dvojica pade med oba tira?miloš napisal/-a:Točno ta zobec dela težave,ko prideš iz krivine na ravni del.Če peljem po ravnem ven,ni težav,prav tako ne proti ojstrici v premo ali odklon.
LP, Metod
Re: Moji HO moduli
Verjetno bi šlo z brušenjem,pa mi ni prišlo na misel,ker sem v omari imel dovolj Rocovih kretnic enake geometrije.Bom ob priliki probal.
LP Miloš
LP Miloš
Re: Moji HO moduli
Izdelava modula m3 - 4. del
Zadnjih nekaj dni smo malce skrenili iz osnovne teme, a me to ne moti, saj sem dobil kar nekaj koristnih napotkov za nadaljevanje gradnje. Vsem še enkrat hvala za izmenjavo vaših bogatih izkušenj in mnenj, ki sem jih nadvse vesel.
Tokrat vam predstavljam zadnji del te prve faze izgradnje tretjega postajnega modula (m3).
Za začetek pogled na spodnjo stran modula, kjer so za vseh pet kretnic pripravljene odprtine za montažo servo kretnic, vidni so tudi kabli obeh elektro-magnetnih kretnic.
Postopoma sem na modul dodajal vedno več tirov, sproti pa sem tudi dodajal manjkajoče pragove. Velikokrat vidim, da se manjkajoči pragovi dodajajo kasneje, a mislim, da jih je veliko lažje dodati v fazi polaganja tirov - ali pa drugi modelarji uporabljajo kakšno drugo tehniko.
Končni izgled modula pripravljenega za izdelavo "premostitve" na srednji modul m2. Vse tire sem zaključil približno polovico dolžine standardnega Mehano ravnega tira od roba (10-12cm). Pritrdil nisem tudi skrajno levega zavitega tira, saj se ta že precej približa robu in bom to izvedel hkrati z izdelavo premostitve.
Test modula z vagoni - teža modula v tej fazi 3,9kg.
Predno sem se lotil dela na spodnji strani, sem zarisal še vodilne črte tirov, ki mi pomagajo pri lažji orientaciji.
Po škatlah se mi je valjalo nekaj izdelanih vezij, ki so namenjena za vgradnjo na ta modul in zato sem se odločil, da jih takoj "pospravim" na mesto. Spodnji dve vezji bosta služili električni povezavi tirov med moduloma m2 in m3, zgornje vezje (tega še nisem pritrdil) pa je krmilnik kretnic - enak kot na prvem modulu.
Montaža vezja s pomočjo distančnikov. Ker bo to vezje izpostavljeno nekaj večjim fizičnim obremenitvam (priklop in odklop ob vsakem sestavljanju/pospravljanju), sem ga pritrdil kar s šestimi vijaki.
Pritrdil sem tudi vrstne sponke na katerih bom zaključil vse kable za napajanje tirov znotraj modula.
Za konec sem poskusno postavil skupaj vse tri postajne module.
Zadnjih nekaj dni smo malce skrenili iz osnovne teme, a me to ne moti, saj sem dobil kar nekaj koristnih napotkov za nadaljevanje gradnje. Vsem še enkrat hvala za izmenjavo vaših bogatih izkušenj in mnenj, ki sem jih nadvse vesel.
Tokrat vam predstavljam zadnji del te prve faze izgradnje tretjega postajnega modula (m3).
Za začetek pogled na spodnjo stran modula, kjer so za vseh pet kretnic pripravljene odprtine za montažo servo kretnic, vidni so tudi kabli obeh elektro-magnetnih kretnic.
Postopoma sem na modul dodajal vedno več tirov, sproti pa sem tudi dodajal manjkajoče pragove. Velikokrat vidim, da se manjkajoči pragovi dodajajo kasneje, a mislim, da jih je veliko lažje dodati v fazi polaganja tirov - ali pa drugi modelarji uporabljajo kakšno drugo tehniko.
Končni izgled modula pripravljenega za izdelavo "premostitve" na srednji modul m2. Vse tire sem zaključil približno polovico dolžine standardnega Mehano ravnega tira od roba (10-12cm). Pritrdil nisem tudi skrajno levega zavitega tira, saj se ta že precej približa robu in bom to izvedel hkrati z izdelavo premostitve.
Test modula z vagoni - teža modula v tej fazi 3,9kg.
Predno sem se lotil dela na spodnji strani, sem zarisal še vodilne črte tirov, ki mi pomagajo pri lažji orientaciji.
Po škatlah se mi je valjalo nekaj izdelanih vezij, ki so namenjena za vgradnjo na ta modul in zato sem se odločil, da jih takoj "pospravim" na mesto. Spodnji dve vezji bosta služili električni povezavi tirov med moduloma m2 in m3, zgornje vezje (tega še nisem pritrdil) pa je krmilnik kretnic - enak kot na prvem modulu.
Montaža vezja s pomočjo distančnikov. Ker bo to vezje izpostavljeno nekaj večjim fizičnim obremenitvam (priklop in odklop ob vsakem sestavljanju/pospravljanju), sem ga pritrdil kar s šestimi vijaki.
Pritrdil sem tudi vrstne sponke na katerih bom zaključil vse kable za napajanje tirov znotraj modula.
Za konec sem poskusno postavil skupaj vse tri postajne module.
Re: Moji HO moduli
Če se smem še malo vmešati... Peco za Evropski program ponuja Code 100 (2,5mm) in Code 75( ~1,89mm) tirni program, Code 83 je ameriški program (višina tirov 2,1 mm). Peco ima za seboj konkretno zgodovino, dokaj bogat prodajni program (tudi H0m/H0e), fleksi tiri imajo lahko lesene, betonske ali jeklene pragove, kretnice so sicer načeloma le s tremi radiji (bi moral pogledat v katalog doma), so pa lahko z ožičenim ali izoliranim srcem (torej electrofrog in insulfrog).matejmm napisal/-a:Kar nekaj Piko kretnic in tirov imam doma, tako da poznam razliko med Mehano in Piko, s tiri drugih proizvajalcev žal nimam izkušenj. Ali priporočate, da tudi namesto Piko flex tirov uporabim kaj drugega? Glede na trenutni vozni park se bojim uporabiti tire Code 83 (Roco/Peco) in se bolj nagibam, da ostanem na Code100 (Piko).
Strinjam se, da so najlepše in cenovno še dokaj ugodne Tillig-ove kretnice iz Elite programa, na voljo so v več radijih, nekatere kretnice se da kupiti tudi v kit kompletu. Tudi sicer je njihov program krasen in primerljiv s Peco programom,
Mehano ponuja radije 418mm in 478 mm (če me spomin ne vara) in kretnice so tudi nekje tukaj. Za FREMO module neprimerne, za domačo uporabo pa kakor kdo želi. Velika težava je v konkretno dolgem izoliranem srcu pa tudi novejše lokomotive se tam ne obnašajo najbolje. Pa bodite pozorni tudi na to, da je Mehano svojčas delal tudi medeninaste tire...
Piko pozna na žalost le A-gleis sistem s tirnicami višine 2,5mm, kretnice pa že lep čas pozna s 4 radiji če se ne motim. R600 mislim da ni v programu, ima enega manj in 3 več (~800, ~900 in še nekaj nad 1000mm). Lahko premikanje tirov po pragovih je lahko dobra, lahko pa tudi slaba stran. Tu imam v mislih predvsem izolirane odseke, katere je dejansko pametno izolirati na način kot ga je tu Matejmm pokazal. Na modulni maketi v Ljubljani je namreč prišlo do takega premika in sem si par ur belil glavo, zakaj imam na postaji Kranj skoz kontakt na tiru 4...
Na koncu pa še ena malenkost, ki ni nepomembna. Vsi ki se nameravate malo bolj resno ukvarjati z moduli, če imate vagone s plastičnimi kolesi, jih čimprej zamenjajte saj se plastika nabira na tirih in ne da povzroča težave z odjemom toka temveč dodaja hribčke na tirih. Kolesa se da dobiti na eBayu po dokaj ugodni ceni (1 EUR na kolesno dvojico) - primer so kolesa na vagonu Baat. Žal nimam pri sebi povezave na firmo, ki se s tem ukvarja, je pa na voljo zeeeelo širok spekter kolesnih dvojic, tudi za Mehano. Za modulno maketo v Ljubljani pa tudi velja, da vagoni s plastičnimi kolesi nimajo kaj delati na modulih.
Goran
Re: Moji HO moduli
Lepo tole napreduje. Na zadnjih slikah se vidi da so skupaj sestavljeni moduli precej veliki. Imaš kakšen predviden prostor ali pa bo zadeva priložnostno postavljena?
Re: Moji HO moduli
Matejmm!
Hvala, ker nam z opisi in slikami dokumentiraš izdelavo modulov.
Ker sem že lep čas en kavč-potato tipa kuča-poso, poso-kuča, ki mu takoj po jedi oči skup
potegne, mi je izredno veselje v sliki in besedi spremljati dogajanje na tvojih modulih.
Pred časom sem tudi sam vrgel v načrtovanje izdelave modulov, žal pa je vse skupaj ostalo
na stopnji načrtovanja...
Poslikal sem postaje v Višnji gori, Ivančni Gorici, Šentvidu pri Stični (ki je sicer samo ovinek),
in Radohovi vasi, tirno situacijo iz ptičje perspektive pregledal in premeril na Geopediji,
ter v Autocadu narisal podrobne načrte modulov, ki temeljijo na geometriji Piko A-Gleis.
Glede na realističnost (prava dolžina postaje) ali praktičnost (pomankanje prostora v sobi),
sem zasnoval dodatne module dolžine Piko fleks tirnic (940mm) in polovične (420mm),
ki se jih da po želji vmes dodajati ali odstraniti brez vpliva na električno funkcionalnost.
Pred časom sem na tem forumu te slike načrtov tudi objavil...
Potem pa je nekako "jermen dol padel"...
Seveda pa gre zahvala tudi vsem ostalim, ki v sliki in besedi objavljate napredek svojih
izdelav in predelav.
lp,
SandiP
Hvala, ker nam z opisi in slikami dokumentiraš izdelavo modulov.
Ker sem že lep čas en kavč-potato tipa kuča-poso, poso-kuča, ki mu takoj po jedi oči skup
potegne, mi je izredno veselje v sliki in besedi spremljati dogajanje na tvojih modulih.
Pred časom sem tudi sam vrgel v načrtovanje izdelave modulov, žal pa je vse skupaj ostalo
na stopnji načrtovanja...
Poslikal sem postaje v Višnji gori, Ivančni Gorici, Šentvidu pri Stični (ki je sicer samo ovinek),
in Radohovi vasi, tirno situacijo iz ptičje perspektive pregledal in premeril na Geopediji,
ter v Autocadu narisal podrobne načrte modulov, ki temeljijo na geometriji Piko A-Gleis.
Glede na realističnost (prava dolžina postaje) ali praktičnost (pomankanje prostora v sobi),
sem zasnoval dodatne module dolžine Piko fleks tirnic (940mm) in polovične (420mm),
ki se jih da po želji vmes dodajati ali odstraniti brez vpliva na električno funkcionalnost.
Pred časom sem na tem forumu te slike načrtov tudi objavil...
Potem pa je nekako "jermen dol padel"...
Seveda pa gre zahvala tudi vsem ostalim, ki v sliki in besedi objavljate napredek svojih
izdelav in predelav.
lp,
SandiP
Re: Moji HO moduli
Seveda se smeš, konstruktivna mnenja in uporabne informacije so vedno dobrodošleGorchi napisal/-a:Če se smem še malo vmešati...
Vsekakor zame zelo koristna informacija... Priznam da proizvajalca Peco poznam zelo slabo, si bom pa vsekakor zadevo pobližje ogledal pred načrtovanjem naslednjega postajnega modula.Gorchi napisal/-a:Peco za Evropski program ponuja Code 100 (2,5mm) in Code 75( ~1,89mm) tirni program, Code 83 je ameriški program (višina tirov 2,1 mm).
Kolikor sem uspel razbrati iz Piko kataloga za A-gleiss imajo le en radij za ravne kretnice (WL/WR) in dva radija za kretnice v krivini (BWL/R in BWL/R-R3). V sistemu so še kretnice WY (Y), W3 (trojna) in DKW (anglež), ki pa imajo enak radij kot osnovne ravne kretnice. Pri Piko naj bi bilo to 907,97mm.Gorchi napisal/-a:Piko pozna na žalost le A-gleis sistem s tirnicami višine 2,5mm, kretnice pa že lep čas pozna s 4 radiji če se ne motim. R600 mislim da ni v programu, ima enega manj in 3 več (~800, ~900 in še nekaj nad 1000mm).
Ja, na mojih modulih se trenutno vozi večina vagonov s plastičnimi kolesi. Sem se že spogledoval z zamenjavo a se sprašujem ali je to smiselno narediti na vagonih, ki sem jih kupil za 5eur. Razlika med kovinskimi kolesi je očitna in jo poznam, saj imam nekaj Piko vagonov (sicer iz start-seta) s kovinskimi kolesi.Gorchi napisal/-a:Na koncu pa še ena malenkost, ki ni nepomembna. Vsi ki se nameravate malo bolj resno ukvarjati z moduli, če imate vagone s plastičnimi kolesi, jih čimprej zamenjajte saj se plastika nabira na tirih in ne da povzroča težave z odjemom toka temveč dodaja hribčke na tirih. Kolesa se da dobiti na eBayu po dokaj ugodni ceni (1 EUR na kolesno dvojico) - primer so kolesa na vagonu Baat. Žal nimam pri sebi povezave na firmo, ki se s tem ukvarja, je pa na voljo zeeeelo širok spekter kolesnih dvojic, tudi za Mehano.
Bi bil pa vesel informacije, kjer si gledal za kolesa. Je to mogoče tale prodajalec na ebay-u?
http://stores.ebay.de/benno00222
Škoda, sin me vedno sprašuje zakaj ne moreva nesti našega lokomotivčka Tomaža na modulno maketo. Bo očitno treba nabavit kovinska kolesa za Annie and Clarabel...Gorchi napisal/-a:Za modulno maketo v Ljubljani pa tudi velja, da vagoni s plastičnimi kolesi nimajo kaj delati na modulih.
